Rešitev za kadrovsko stisko Slovenske vojske tuji državljani?

Pomanjkanje vojakov in podčastnikov Slovenske vojske je dolgotrajni problem, ki je predvsem posledica slabih plač in neurejene oz. neprimerne zakonodaje na tem področju (obvezna starostna upokojitev). Poleg logičnega povečanja obrambnega proračuna obstajajo tudi nekatere druge rešitve, kot je možnost zaposlitve tujih državljanov in/ali oseb z dvojnim državljanstvo.

Kako v tujini?

Številne tuje oborožene sile problem pridobivanje kadra že sedaj rešujejo z zaposlovanjem tujih državljanov, pri čemer so razlike glede njihovega pravnega statusa. Belgija dovoljuje vsem državljanov članic Evropske unije, v starosti med 18. in 34. leti, da se zaposlijo v oboroženih silah. Največja ovira za njihovo zaposlitev je poznavanje francoščine in nizozemščine. Podobno velja za Dansko. Tam lahko tujci, ki so živeli najmanj eno leto na Danskem ali najmanj šest let v drugi članici EU, vstopijo v oborožene sile, pod pogojem tekočega poznavanja danščine. Irska prav tako sprejema državljane EU kot državljane tretjih držav, ki morajo na Irskem živeti najmanj pet zaporednih let. Poznavanje jezika ni tako pomembni pri francoski tujski legiji, ki ima večstoletno tradicijo sprejemanja tujih državljanov. Po drugi strani pa španska tujska legija primarno rekrutira državljane nekdanjih španskih kolonij, s čimer odpravijo problem poznavanja jezika.

Tudi britanske oborožene sile rekrutirajo primarno iz svojih nekdanjih kolonij, držav Skupnosti narodov. Podobno velja za grške oborožene sile, v katere lahko vstopijo vsi Grki oz. osebe grškega rodu (ne glede na državljanstvo), a morajo obvladati grščino. Nekatere evropske države dovoljujejo rekrutiranje državljanov sosednih držav. V primeru Monaka gre za Francijo, v primeru Norveške pa za Islandijo. Srbija dovoljuje vstop vsem državljanov republik nekdanje Jugoslavije, EU ter Ruske federacije, ob dobrem poznavanju srbskega jezika.
Prejšnji mesec je Nemčija, ki se prav tako ubada s pomanjkanjem vojakov, najavila, da obrambno ministrstvo preučuje možnost zaposlitve državljanov drugih članic EU, pri čemer bi v zameno pridobili tudi nemško državljanstvo.

Parlamentarne stranke o problemu

Za komentar o tej problematiki smo zaprosili slovenske parlamentarne stranke. Njihove odgovore, ki smo jih prejeli, v nadaljevanju objavljamo v celoti.

DeSUS

Načeloma stojimo na stališču, da naj Slovenski vojski služijo slovenski državljani. Smo pa v DeSUS glede pomanjkanja kadra že večkrat izrazili predlog za rešitev tega problema in sicer v okviru uvedbe 3 mesečnega obveznega služenja vojaškega roka.

LMŠ

Menimo, da je rešitev za kadrovsko stisko zagotavljanje boljših razmer znotraj SV in višanje plač.

SDS

Slovenska demokratska stranka se zavzema za takojšnjo zagotovitev zadostnih finančnih in materialnih sredstev za vojsko. Pomemben ukrep je tudi vzpostavitev nacionalne garde, ki bo zagotovila zadostno število usposobljene vojaške sile za zavarovanja zunanjih meja, pomoči pri velikih elementarnih in drugih nesrečah in za okrepitev profesionalnih sil Slovenske vojske v primeru vojaškega konflikta. Pripadniki nacionalne garde bodo prostovoljci, ki bodo iz domoljubnih vzgibov in pripravljenosti za zavarovanje teritorija in prebivalcev Republike Slovenije pristopili k usposabljanju za vojaško službo in v sestavi Nacionalne garde opravljali vojaško službo. Nacionalna garda bo nadomestila vse tri obstoječe dopolnilne oblike slovenske vojske (prostovoljno služenje vojaškega roka, pogodbeno in strateško rezervo) in bo oblikovana kot vojaška sila, ki je sestavni del Slovenske vojske.

Nacionalna garda bo štela do 25.000 prostovoljnih pogodbenih rezervnih pripadnikov in pripadnic, razporejenih v pokrajinske enote. Prostovoljec nacionalne garde bo pogodbeno vezan za obdobje 5 let z možnostjo podaljšanja pogodbe za novo 5 letno obdobje. Enote nacionalne garde bodo pehotne enote, organizirane po regionalnem principu, s poveljstvom, podrejenim najvišjemu vojaškemu organu v Slovenski vojski. Enote Nacionalne garde bodo delovale kot dodatne sile Slovenske vojske s točno določeno nalogo v nacionalno varnostnem sistemu, lahko samostojno ali v sestavi najbližje enote SV.

Enote nacionalne garde bodo namenjene nadzoru teritorija, obveščevalno-izvidniški dejavnosti, zaščiti kritične infrastrukture, pomoči ob velikih naravnih in drugih nesrečah, civilno – vojaškemu sodelovanju, hkrati pa bo sistem uporabljen tudi za popolnjevanje enot stalne sestave Slovenske vojske. Vstop v nacionalno gardo Nacionalno gardo bodo sestavljali prostovoljci(ke), državljani Republike Slovenije, stari med 18 in 35 let, ki izpolnjujejo zahtevane zdravstvene in psihofizične kriterije za vojaško službo. Za vstop v nacionalno gardo bo zahtevano osnovno vojaško znanje, na podlagi katerega bo vstop omogočen dvema kategorijam prostovoljcev:
- prostovoljci z že opravljenim temeljnim vojaškim strokovnim usposabljanjem bodo za vstop v gardo opravil 14 dnevno urjenje.
- prostovoljci brez opravljenega osnovnega vojaškega usposabljanja bodo opravili 60 dnevno urjenje v več različnih terminskih sklopih.

Število dni in način urjenja bo odvisen od stopnje ogroženosti in bo praviloma izvajan tako, da bo odsotnost prostovoljcev iz delovnega mesta ali učnega procesa čim manjša. V času opravljanja vojaške službe in med urjenjem bo pripadnik nacionalne garde po pravicah in dolžnostih izenačen s pripadnikom stalne sestave (tudi pri plačilu za opravljeno delo).

Ker z nacionalno gardo zamenjujemo obstoječe oblike dodatnih sile slovenske vojske, bodo na novo definirane oblike nadomestil oz. plačil za vse pripadnike. Dolžnost pripadnika prostovoljne pogodbene rezervne sestave bo, da se odzove na vpoklic, da se redno usposablja in da v rednih aktivnostih sodeluje.

Pripadnike Nacionalne garde se bo lahko napotilo na opravljanje nalog ob spremenjenih varnostnih razmerah na podlagi odločitve Vlade, ob velikih naravnih in drugih nesrečah pa tudi na podlagi odločitve Ministra za obrambo. Pobudo za aktiviranje enot nacionalne garde bodo lahko podali župani posameznih občin iz območij, kjer so nastale spremenjene varnostne razmere ali so bila prizadeta v naravnih ali drugih nesrečah.

SNS

Že od samega začetka profesionalizacije slovenske vojske sem opozarjal na možnost ki jo omenjate. Odpira se vprašanje, kako bi hrvaški državljan iz članice EU na službi v slovenski vojski branil Slovenijo ob morebitnih eskalacijah? Tudi dvojno državljanstvo prinaša enak problem. V kolikor pa bi bili v slovenski vojski kot profesionalci zaposleni tujci iz drugih držav, pa bi se le-ti odločali za gospodarja in zastavo po načelu plačila.

Kdor pač več plača, tistemu služijo. Takih primerov ne manjka. Problem slovenske vojske je tudi preobširen častniški kader in preglomazno ministrstvo za obrambo. Rešitev je v ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, lahko tudi za vse državljane, obenem pa v šolah, vsaj srednjih in višjih ter visokih vrniti v program »predvojaške« vzgoje.