REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Res sorazmerni ukrepi? Ustavno sodišče odprlo pot za nove omejitve gibanja na občine, sodniki pa razdeljeni

Res sorazmerni ukrepi? Ustavno sodišče odprlo pot za nove omejitve gibanja na občine, sodniki pa razdeljeniJelko Kacin - opozorilo ob prehodu meja občin. Vir: Twitter

Spomladi, ob prvem valu epidemije se je Janševa vlada odločila, da prebivalcem gibanje omeji na – občine prebivališča.

Nekateri državljani in pravniki so ocenjevali, da je bilo s tem pretirano poseženo v pravice ljudi.

Neimenovani pobudnik je zato podal pobudo za oceno ustavnosti vladnega odloka na Ustavno sodišče. Odlok je bil nato sicer tudi že preklican, vendar je ustavno sodišče kljub temu nadaljevalo z njegovo oceno.

Ustavno sodišče je ocenilo, da začasna omejitev gibanja na občine v prvem valu epidemije novega koronavirusa ni bila v neskladju z ustavo.

Po oceni ustavnega sodišča so izpodbijane določbe zasledovale ustavno dopusten cilj in niso bile čezmerne.

Po oceni ustavnega sodišča so izpodbijane določbe zasledovale ustavno dopusten cilj in niso bile čezmerne.

Ocena Ustavnega sodišča je že izzvala številne komentarje.

Državljani, pa tudi nekateri pravniki ocenjujejo, da ima vlada s tem odprta vrata za še bolj drastične ukrepe v prihodnosti.

Izpodbijanim določbam spornega odloka je očital neskladnost s prvim odstavkom 19. člena ustave, ker po njegovem mnenju prepoved gibanja zunaj občine dosega takšno intenziteto, da preraste v omejevanje pravice do osebne svobode.

Neimenovanega pobudnika je pri ustavni pritožbi zastopala odvetniška družba Fincinger iz Ljubljane.

Izpodbijanim določbam spornega odloka je očital neskladnost s prvim odstavkom 19. člena ustave, ker po njegovem mnenju prepoved gibanja zunaj občine dosega takšno intenziteto, da preraste v omejevanje pravice do osebne svobode.

Kot navaja ustavno sodišče, je človekovo pravico mogoče omejiti le v primerih, ki jih izrecno določa ustava, in zaradi varstva človekovih pravic drugih. Sodišče izpostavlja drugi odstavek 32. člena ustave, da se sme svoboda gibanja omejiti z zakonom, če je to, med drugim, potrebno, da bi se preprečilo širjenje nalezljive bolezni.

Ob tem pa poudarja, da ima državna oblast v primeru pojava nalezljive bolezni po ustavi tudi dolžnost, da ustrezno zavaruje zdravje in življenje ljudi.

Občine Slovenija
Občine

Kot ugotavlja ustavno sodišče, je tako cilj, ki ga je vlada s prepovedjo gibanja zunaj občine prebivališča zasledovala, ustavno dopusten.

Je pa ustavno sodišče presojalo tudi, ali je bil uvedeni ukrep primeren, nujen in sorazmeren.

Sodišče meni, da je bila izkazana upoštevna verjetnost, da bi ‒ glede na takratne podatke ‒ prepoved gibanja zunaj občine prebivališča lahko prispevala k zmanjševanju ali upočasnjevanju širjenja koronavirusne bolezni Covid-19 ‒ predvsem z zmanjševanjem števila dejanskih stikov med osebami, ki so prebivale na območjih z višjim številom okužb, in osebami na območjih z nižjim številom okužb ali celo brez njih.

Opozarja tudi, da je šlo za okoliščine, ki so se pojavile prvič, v katerih tudi primerjalno ne obstajajo preverjene dobre prakse in ki očitno terjajo aktivno delovanje državnih oblasti.

Zanimivo pa je, da je bilo pri tem vprašanju ustavno sodišče precej razdeljeno.

Odločbo so sprejeli s petimi glasovi proti štirim.

Proti so glasovali Matej Accetto, Rok Čeferin, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs.

Accetto, Čeferin in Mežnarjeva so dali odklonilna ločena mnenja.

Rajko Knez, Dunja Jadek Pensa, Klemen Jaklič in Marijan Pavčnik pa so dali pritrdilna ločena mnenja.

Poslopje Ustavnega sodišča
Poslopje Ustavnega sodišča. Vir: Twitter

Acetto denimo pritrjuje obrazložitvi iz odločbe, da pojav hudo nalezljive bolezni terja hitro ukrepanje državnih oblasti, a po njegovi presoji vlada ni zadostila pogoju, da izkaže zadostno strokovno podlago za sprejetje ukrepa oz. utemelji, da bi bilo (ob upoštevanju drugih že uvedenih omejitev gibanja) prav s konkretnim ukrepom prepovedi prehajanja občinskih mej mogoče zaznavno preprečiti ali upočasniti širjenje bolezni Covid-19.

Ustavno sodišče je s svojo oceno sporne odločbe Janševe vlade slovenski javnosti poslalo jasno sporočilo, da bo izvršilni oblasti v času epidemije dopustilo sprejetje še tako intenzivnih in nerazumno obrazloženih posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine, ker je 'vladi v kriznih razmerah pač treba zaupati.'

Meni tudi, da javnost ni bila ustrezno obveščena o razlogih za uvedbo tega ukrepa, »v prvi vrsti morda že zato, ker strokovno utemeljenih razlogov, ki bi konkretno naslavljali ta ukrep, če o tem sklepamo na podlagi navedb vlade v tem postopku, niti ni bilo.«

Čeferin je v svojem mnenju še ostrejši. Odločbo sodišča je ocenil kot »nevaren precedens.«

»Ustavno sodišče je z njo slovenski javnosti poslalo jasno sporočilo, da bo izvršilni oblasti v času epidemije dopustilo sprejetje še tako intenzivnih in nerazumno obrazloženih posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine, ker je vladi v kriznih razmerah pač treba zaupati,« je zapisal v ločenem mnenju.

Čeferin ugotavlja, da ukrep prepovedi gibanja zunaj občine stalnega ali začasnega bivališča ni bil sorazmeren.

Po njegovem mnenju ni prispeval k zajezitvi širjenja virusa oz. vlada tega ni izkazala z razumnimi in strokovno podprtimi argumenti.

Pa tudi če bi prispeval k zajezitvi širjenja virusa, ne bi bil nujen, saj bi bilo mogoče zasledovani cilj doseči z bistveno manj invazivnim posegom v svobodo gibanja prebivalcev Slovenije.

Delite članek