četrtek, 14. november 2024 leto 29 / št. 319
Punt v Grosuplju: Seja odpovedana, občani besni zaradi spornega projekta, ki bo za deset let blokiral razvoj občine
Pred občino Grosuplje je bilo v sredo napeto. Ob 16.30 uri, ko naj bi se začela seja občinskega sveta, so svetniki opozicijskih strank obvestili zbrane in večinoma razburjene občane, da – seje ne bo. Pred občino so se zbirali ljudje, blizu so stali policisti v večjih skupinah, občani pa so z žvižgi pospremili županovo odločitev.
»Na vse smo pripravljeni, nič nas ne more presenetiti, le odpovedana seja,« se je pošalil svetnik Renato Bedene in pomahal z zelenimi lističi »za« in rdečimi listki »proti«, ki jih je imel posebej pripravljene za sejo.
Ob zadnji so namreč odpovedale glasovalne naprave in namesto da bi šli na ročno glasovanje, kot predvideva statut, pač pa je župan Peter Verlič glasove kar arbitrarno preštel.
A to ni edini problem v občini.
Še večji problem je 36-milijonski projekt v občini, ki je večinoma pod nadzorom poslancev SDS.
Župan namreč pripravlja megalomanski projekt gradnje desetnadstropne stolpnice, dokumentacijo za največjo investicijo v zgodovini občine Grosuplje pa bo pripravljalo podjetje, ki je bilo ustanovljeno le teden dni pred podpisom pogodbe.
Peter Verlič, vidni član stranke SDS, je sicer že leta 2020 napovedal gradnjo novega kulturnega centra z glasbeno šolo. Zanj se je občina odločila kot ena od podpornic kandidature Ljubljane za naziv Evropske prestolnice kulture (EPK) v letu 2025.
Pričakovana vrednost novega objekta je znašala od 9 do 10 milijonov evrov. In ti nikogar načeloma ne moti.
Toda nato so svetniki presenečeni ugotovili, da naj bi skupaj z novim kulturnim centrom zgradili še upravno stavbo, ki bo med drugim imela »Županovo dvorano« s skoraj 500 sedeži v dveh nivojih.
Načrtovana vrednost investicije tako znaša že 36 milijonov evrov (brez DDV!), torej skoraj štirikrat več od prvotnih napovedi. Vse to ob dejstvu, da je Ljubljano pri kandidaturi za EPK 2025 že premagala Nova Gorica, zaradi česar v Grosupljem težje računajo na pridobitev denarja za gradnjo.
Zapleti so bili tudi z dvema natečajema za gradnjo, nato pa je pogodbo z občino junija lani z županom Petrom Verličem podpisalo podjetje Format23, ki je bilo po podatkih ebonitete.si ustanovljeno teden dni prej, v poslovni register pa vpisano dva dni pred podpisom.
Njegov direktor in lastnik je Branko Burnać, ki je že prej sodeloval z občino in v treh projektih za izdelavo dokumentacije dobil okoli 100.000 evrov.
Toda arbitrarno vodenje občine vse bolj razburja tako občane kot svetnike.
Miha Hočevar, svetnik Liste mladih za Grosuplje je ocenil tako: »Župan počasi podporo izgublja, vedno več je tudi v njegovi ekipi svetnikov, ki razmišljajo drugače. Vsi se zavedamo, da je ‘županova palača’ projekt, ki bi pokopal proračun občine za dva mandata in si tega enostavno ne moremo privoščiti. Petnajst milijonov evrov primankljaja na 26 milijonov evrov prihodkov je enostavno preveč. Tako slabega rezultata ni imel še noben župan. Stalen problem je tudi, da župan konstantno krši poslovnik občinskega sveta, v Ljubljani SDS ovadi Urško Klakočar Zupančič, ker krši poslovnik, tukaj pa ga župan krši neprestano v zadnjih treh mesecih - pa se ne zgodi nič. Onemogoča glasovanje svetnikom, ko niso delovale glasovalne naprave je na sporen način sprejel odlok, s katerim so vsem občanom vzeli brezplačno prvo uro parkiranja. Tudi invalidom je onemogočil parkiranje in sedaj morajo najprej sami do avtomatov. In potem so to objavili v uradnem listu in z drugačno vsebino, kot je bila sprejeta v občinskem svetu. To sem želel danes izpostaviti, pa je bila seja strahopetno odpovedana. Mislim da se je župan ustrašil, da je strahopeten in da se zaveda, da se demokracija ne more uveljaviti na ta način. Če je seja sklicana jo je treba izvesti, razen če so izredne razmere. Če pa nima več politične večine, naj odstopi.«
Renato Bedene iz Svobode je bil podobno oster: »Pri nas imamo dva velika projekta, kulturni dom z glasbeno dvorano in šolo. Zraven pa se želi še na vsak način vsiliti še megalomanski projekt 'županove palače' oziroma upravne zgradbe. Tam, bi bila do četrtega nadstropja občina, više pa državni uradi. Mi pa raziskujemo dokumente in želimo izvedeti, katere državne institucije naj bi prišle not. In se sprašujemo, zakaj potem ne bi nam država zgradila tega, pa bi mi najemali prostore, kar bi bilo za občino bistveno ceneje. Kajti proračun občine se giblje nekje med petindvajsetimi in šestindvajsetimi milijoni evrov.
Po socialnih transferjih nam ostane deset ali dvanajst milijonov evrov za investicije za ceste, prizidke k šolam, zdravstvenim ustanovam in podobno, da naredimo občanom neko socialno in prijazno občino. Če bomo šli letos milijon šesto, naslednje leto pa skoraj dvanajst milijonov v to investicijo, v zadolžitev, v kredite, bomo plačevali visoke obrasti, s tem pa bi uničili razvoj občine še za deset let. Občinski svet ne bi imel več o čem odločati, pa tudi sredstev praktično ne bi več imel. Ob tem pa bi pozidali še del prostora, ki ga imamo z desetnadstropnim stolpičem. Da damo trideset milijonov evrov za birokrate, ki jih bomo dobili iz Ljubljane je nesmiselno. Bolje bi bilo, če bi imeli celo kakšno industrijsko cono z obrati, ker tukaj imamo tudi kar nekaj velikih in uspešnih podjetij.«
Ob tem občane skrbi tudi romska problematika, iz okoliških vasi pa so prišli pred občino v strahu, da jim bodo županovi megalomanski projekti odžrli še tistega malo denarja, ki ga že leta čakajo, da bodo z njim lahko obnovili nekaj cest in naredili varna postajališča za otroke.
V Račni imajo ob tem še težave s sobivanjem na Radenskem polju, ki je park in je tudi zelo lep in koristen, a sedaj se za prihodnjih 15 mesecev pripravljajo »projekti varnih poti za žabice in druge dvoživke«, ki bodo financirani iz evropskih skladov, zaradi česar pa bodo ljudje v odročnih delih občine imeli zelo otežen dostop do cestišč.
O vsem tem in še marsičem bi se svetniki morali pogovoriti – a se niso mogli, ker je bila seja odpovedana.
Edina dobra stran tega odloga je možnost, da se bo nekaj svetnikov, ki se bodo morda zamislili nad smiselnostjo županovih projektov - premislili do naslednje seje in tako omogočili Grosuplju, da svojega proračuna ne obremeni z ogromnim projektom, ki bi lahko onemogočil razvoj občine.