Priseljenci v Slovenijo v povprečju nekoliko mlajši, manj izobraženi in v večji meri zaposleni

Od 54.000 oseb, ki so se v Slovenijo prvič preselile v letih 2008 in 2009, jih pri nas živi še 33.400 oziroma 62 odstotkov. V povprečju so nekoliko mlajši od celotne populacije, manj izobraženi in v večji meri zaposleni, kaže statistika Statističnega urada RS (Surs), ki jo objavljajo pred 18. decembrom, mednarodnim dnevom migrantov.

Po podatkih Sursa se je največ ljudi v Slovenijo v njeni zgodovini preselilo v letih od 2007 in 2009, in sicer po 30.000 letno. Od tega se je v letih 2008 in 2009 53.673 oseb k nam preselilo prvič.

Od teh jih je novembra 2017 v Sloveniji živelo še 33.400. Nekaj manj kot 600 jih je umrlo, malo manj kot 20.000 pa se jih je odselilo iz Slovenije - od tega 60 odstotkov v prvih dveh letih po priselitvi. Dlje ko priseljenci sicer prebivajo v Sloveniji, manjša je verjetnost, da se bodo odselili iz države, ugotavljajo na Sursu.

Za priseljence je po ugotovitvah Sursa na splošno značilno, da so v visokem odstotku delovno aktivni. Če prvič priseljene v letih 2008 in 2009 spremljamo daljše obdobje in upoštevamo, da so bili ob priselitvi stari vsaj 15 let, ugotovimo, da je bila skoraj polovica teh oseb celotno obdobje prebivanja v Sloveniji zaposlena, vsaj tri leta pa je bila zaposlena še dodatna tretjina. Samo osem odstotkov jih je bilo celotno obdobje neaktivnih.

Izobrazba prvič priseljenih v Slovenijo v letih 2008 in 2009 je v povprečju slabša od izobrazbe celotnega prebivalstva. Vendar je po ugotovitvah Sursa pomembno poudariti, da je četrtina tistih, ki še živijo v Sloveniji in so bili ob priselitvi stari najmanj 15 let, v obdobju 2011-2016 izboljšala svojo izobrazbo.

Na koncu so na Sursu opisali še tipičnega priseljenca, ki se je prvič k nam preselil v letih 2008 in 2009. Je moški, ki živi sam. Ima stalno prebivališče v eni od mestnih občin Slovenije in državljanstvo ene od držav nekdanje Jugoslavije. Je zaposlen. Ima poklicno izobrazbo in je star od 30 do 39 let.