REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Prihodnji teden v parlamentu: DZ na zadnji letošnji seji tudi o financiranju zasebnih šol

Prihodnji teden v parlamentu: DZ na zadnji letošnji seji tudi o financiranju zasebnih šolDržavni zbor, velika dvorana

DZ se bo prihodnji teden sestal na zadnji redni seji v letošnjem letu. Zanimivo razpravo je med drugim pričakovati glede novele zakona, s katero naj bi uresničili ustavno odločbo o financiranju zasebnih osnovnih šol. DZ bo razpravljal tudi o predlogu zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin ter zakonu o sodnem varstvu razlaščencev v bankah.

DZ bo decembrsko redno sejo v ponedeljek kot običajno začel z vprašanji vladni ekipi. Prihodnji teden pa bodo na ustanovni seji zasedali tudi novoizvoljeni državni svetniki.

Glede financiranja razširjenega programa zasebnih osnovnih šol še precej negotovosti

Za drugo branje novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja imajo poslanci v petek na voljo šest ur in pol, glede na zapletanje s posameznimi predlogi in dopolnili pa je usoda novele še negotova.

SMC in DeSUS sta na odboru potrdili rešitev, po kateri bi država obvezni javni program v zasebnih osnovnih šolah financirala 100-odstotno, razširjenega javnega programa pa ne bi financirala. 

SMC in DeSUS sta na odboru potrdili rešitev, po kateri bi država obvezni javni program v zasebnih osnovnih šolah financirala 100-odstotno, razširjenega javnega programa pa ne bi financirala. A v SMC o tem niso enotni. 12 njihovih poslancev je vložilo dopolnilo, po katerem bi razširjen program financirali v 65 odstotkih. Ne glede na to, ali bo dopolnilo sprejeto, pa v SMC zagotavljajo, da bodo novelo zakona podprli. Podobno obljubljajo v DeSUS.

Novele medtem ne podpirajo v SD in Levici ter poslanki Stranke Alenke Bratušek, saj se zavzemajo za spremembo ustave glede tega vprašanja. Na drugi strani ji nasprotujeta tudi SDS in NSi, saj zagovarjata 100-odstotno financiranje javnega programa v zasebnih osnovnih šolah, kot je to naložilo ustavno sodišče. To rešitev predlagata tudi z dopolnili.

V četrtek o množičnem vrednotenju nepremičnin

Cilj zakona je dobiti čim bolj kakovostno oceno tržne vrednosti nepremičnin, ki bo uporabna v različne namene. 

Več ur je v četrtek namenjenih drugi obravnavi vladnega predloga zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Cilj zakona je dobiti čim bolj kakovostno oceno tržne vrednosti nepremičnin, ki bo uporabna v različne namene. Razprava na pristojnem odboru DZ se je sicer vrtela okoli upoštevanja odločbe ustavnega sodišča iz leta 2013 in učinkov na obdavčitev nepremičnin ter vrednotenja kmetijskih zemljišč.

Predlog zakona po navedbah ministrstva sledi opozorilom ustavnega sodišča, tako da so v zakonu opredeljena vsa merila množičnega vrednotenja in je zagotovljena pravna varnost lastnikov nepremičnin, saj bodo lahko tako kot stroka in občine sodelovali pri oblikovanju modelov vrednotenja in nato tudi ugovarjali pripisani vrednosti nepremičnine.

Odbor je predlog zakona, ki je oktobra prestal prvo branje v DZ, v več členih dopolnil na podlagi opozoril zakonodajno-pravne službe DZ. Ta je ocenila, da dopolnila koalicije v veliki meri sledijo njenih pripombam, še vedno pa bi lahko bil zakon v štirih vidikih ustavno sporen.

DZ o predlogu zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti

Poslanci bodo opravili prvo branje vladnega predloga zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti, ki naj bi imetnikom kvalificiranih obveznosti bank, ki so bili razlaščeni ob sanaciji bank v letih 2013 in 2014, skladno z odločbo ustavnega sodišča omogočil učinkovito sodno varstvo.

Zakon naj bi odpravil neustavnost novele zakona o bančništvu, ki je bila podlaga za izbris ob izrednih ukrepih Banke Slovenije v letih 2013 in 2014, v delu, ki ni omogočal učinkovitega sodnega varstva.

Zakon naj bi odpravil neustavnost novele zakona o bančništvu, ki je bila podlaga za izbris ob izrednih ukrepih Banke Slovenije v letih 2013 in 2014, v delu, ki ni omogočal učinkovitega sodnega varstva. Ustavno sodišče je presodilo, da sodno varstvo ni bilo učinkovito, ker novela ni upoštevala in ustrezno uravnotežila znatno šibkejšega položaja vlagateljev v kvalificirane obveznosti v primerjavi z Banko Slovenije.

Predlog zakona opredeljuje postopke za ugotavljanje in poplačilo morebitne škode, ki naj bi imetnikom delnic, hibridnih instrumentov in podrejenih obveznic nastala z izbrisom v okviru sanacije bank.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek