Pred Pahorjem v novem mandatu številne kadrovske odločitve

Predsednika republike Boruta Pahorja, ki bo nastopil nov mandat, v novem petletnem mandatu čaka kar nekaj kadrovskih odločitev. Njegova prva naloga bo izbira namestnika predsednika protikorupcijske komisije, prihodnje leto pa ga po parlamentarnih volitvah čaka predlaganje kandidata za mandatarja.

Ustavna ureditev predsedniku republike daje predvsem reprezentativne in protokolarne pristojnosti. Po slovenski ustavi predsednik predstavlja Republiko Slovenijo navzven in je vrhovni poveljnik obrambnih sil. Razpisuje volitve v državni zbor, razglaša zakone, imenuje državne funkcionarje, postavi in odpokliče veleposlanike, izdaja listine o ratifikacijah, odloča o pomilostitvah ter podeljuje odlikovanja in častne naslove.

Ima pa tudi kar nekaj kadrovskih pristojnosti, predvsem predlagalnih. Pri tem je Pahor v prvem mandatu uvedel novost, in sicer javne predstavitve kandidatov v predsedniški palači.

Predsednik republike med drugim predlaga kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade, kar bo po parlamentarnih volitvah spomladi prihodnje leto ena prvih Pahorjevih nalog v novem mandatu. Glede na Pahorjeva dosedanja stališča je pričakovati, da bo priložnost za sestavo vlade prvi dobil relativni zmagovalec državnozborskih volitev.

V prihodnjem mandatu predlogi kandidatov za ustavne sodnike, guvernerja BS, varuha človekovih pravic ...

Predsednik republike državnemu zboru predlaga tudi kandidate za ustavne sodnike. Po menjavi šestih ustavnih sodnikov v minulem mandatu, ga v naslednjih letih čaka predlog za imenovanje še treh novih ustavnih sodnikov. Predsednici ustavnega sodišča Jadranki Sovdat namreč devetletni mandat poteče prihodnje leto, podpredsednici Etelki Korpič-Horvat leta 2019, ustavni sodnici Dunji Jadek Pensa pa leta 2020.

Pahor se je v svojem prvem mandatu pri iskanju kandidatov za ustavne sodnike v veliki meri posvetoval s poslanskimi skupinami in iskal podporo za svoje predloge, pri čemer so mu nekateri očitali, da išče kompromise na račun strokovnosti.

A sam vztraja, da so njegovi predlogi temeljili na strokovnih kompetencah, hkrati pa se mu zdi, kot je večkrat javno pojasnil, prav, da je ustavno sodišče raznoliko v sestavi, tudi ko gre za strukturo po spolu, starosti in svetovnonazorskih pogledih. Tudi za prihodnji mandat je pred volitvami napovedal, da bodo njegovi predlogi državnemu zboru temeljili na strokovnih referencah.

Leta 2019 poteče tudi mandat guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu, predlaganje guvernerja pa je tudi ena izmed predsednikovih pristojnosti. Pahor je pred volitvami na vprašanje STA, ali bi bil pripravljen podpreti sedanjega guvernerja ali pa bo iskal novo ime, odgovoril, da bo predlog podal na podlagi prijav kandidatov.

Prav tako je predsednik pristojen za predlaganje kandidata za varuha človekovih pravic. Ta dolžnost Pahorja čaka v letu 2019, ko se izteče šestletni mandat aktualni varuhinji Vlasti Nussdorfer. Leta 2019 pa ga čaka še predlaganje kandidata za funkcijo informacijskega pooblaščenca, saj se takrat izteče mandat aktualni pooblaščenki Mojci Prelesnik.

Prihodnje leto bo moral predsednik državnemu zboru predlagati tudi tri kandidate za člane sodnega sveta. Od 11 članov sodnega sveta jih namreč pet izvoli DZ na predlog predsednika, pri čemer se se vsaka tri leta (mandat članov je šest let) izvolijo dva ali trije člani sodnega sveta, ki se jih izvoli na tak način.

Je pa DZ takoj po predsedniških volitvah na Pahorjev predlog že izvolil štiri nove člane Državnotožilskega sveta.

Pahor mora med tremi kandidati izbrati namestnika predsednika KPK

Poleg predlagalne pa ima predsednik v nekaterih primerih tudi imenovalno funkcijo. Med drugim imenuje senat Komisije za preprečevanje korupcije, ki je sicer od zadnje menjave v vodstvu bolj kot zaradi svojih dosežkov deležna pozornosti javnosti zaradi nesoglasij v senatu.

Pahor je dlje časa opozarjal na po njegovi oceni slabo domišljen in neživljenjski postopek, saj kandidata izbere posebna komisija, predsednik pa ga lahko le potrdi ali zavrne. Če bo sedanja ureditev obveljala, bo moral predsednik takšen postopek ponoviti leta 2020, ko se izteče mandat predsedniku KPK Borisu Štefanecu.

Ta je sicer prepričan, da komisija pod njegovim vodstvom dela dobro in je celo napovedal, da se bo potegoval za nov mandat. A je Pahor pred volitvami že napovedal, da ga ne bi znova imenoval.

Še prej bo moral predsednik republike imenovati še novega namestnika predsednika KPK, saj po odstopu Alme Sedlar trenutno teče postopek izbire. Izbirna komisija je Pahorju kot primerne kandidate za opravljanje te funkcije predlagala tri kandidate, Pahor pa je ocenil, da ima dovolj podatkov za izbiro enega od kandidatov, ki se bo to pot predstavil javnosti.

Med pristojnostmi predsednika je tudi predlaganje sodnikov mednarodnih sodišč. Ker je bil Pahorjev zadnji predlog za imenovanje članov stalnega arbitražnega sodišča v Haagu delno neuspešen - DZ je namreč potrdil le enega od treh kandidatov, bodo morali razpis ponoviti, predsednik pa predlagati nova kandidata.

Sicer pa so prihodnje leto predvidena tudi nekatera zasedanja svetovnih voditeljev. Med drugim je pričakovati, da bo prihodnje leto predsednik republike govorec na zasedanju generalne skupščine OZN, kjer se po dogovoru izmenjujeta s predsednikom vlade, ki je bil govornik letos.