REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Praznovanje 1. maja z grenkobo: Obljube vlade spodnašata inflacija in vse hujše posledice sankcij EU proti Rusiji

Praznovanje 1. maja z grenkobo: Obljube vlade spodnašata inflacija in vse hujše posledice sankcij EU proti RusijiPrvi maj - in kres v Ljubljani, v času vlade Janeza Janše... Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Prvi maj, mednarodni praznik dela v Sloveniji mnogi praznujemo z mešanimi občutki.

Minimalna plača in razni dodatki so se res povečali, toda visoka inflacija in naraščanje energetskih stroškov je velik del pozitivnih učinkov povišanj že izničilo.

S pred letom dni na novo vzpostavljenim parlamentom smo dobili veliko obljub o tem, kako se bo zlasti tistim, ki živijo od svojega dela, ne pa od kapitala ali rent, življenje znatno izboljšalo.

A v razmerah po pandemiji in v ozadju vojne v Ukrajini vzpodbudnih novic ni veliko.

Minimalna plača in razni dodatki so se res povečali, toda visoka inflacija in naraščanje energetskih stroškov je velik del pozitivnih učinkov povišanj že izničilo.

Nekateri učinki krize so še vedno precej skriti.

Osrednji mediji v Sloveniji so, na primer, komaj sedaj pričeli poročati o »skrčflaciji« - praksi, da za isto vsoto denarja odslej kupci dobijo manjše količine proizvodov.

Razkorak med obljubami in stvarnostjo je tako vse večji.

Napovedano je bilo turbulentno leto sprememb, predlogov in reform na eni strani, na drugi strani pa je za nami leto razpada javnega zdravstvenega sistema, vrst pred zdravstvenimi domovi za naročanje pri osebnih zdravnikih, leto inflacije, napovedi stavk in nemirov.

Nekatera pomembna podjetja, kot so Magna, Acroni ali Talum že zapirajo vrata ali pa zaradi visokih cen energije zmanjšujejo proizvodnjo, vsa Evropska unija pa nadaljuje s politiko sankcij, ki najbolj škodijo prav delavskemu razredu.

Delavcev v nekaterih ključnih sektorjih kljub naraščajoči krizi še vedno primanjkuje, v državi vlada rekordno nizka brezposelnost, vlada pa obljublja, da bo naredila več kot doslej.

Boj za delavske pravice in pravičnejšo družbeno ureditev po besedah ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca ni stvar preteklosti, ampak temeljni izziv sedanjosti.

S tem bojem so po njegovih besedah notranje povezani boji za robustne socialne blagajne ter sisteme socialne varnosti, ki delovnim ljudem omogočajo spodobno življenje, ter blažijo družbene neenakosti.

»Prvi maj je praznik vseh, ki živijo od svojega dela in ki jim je bilo skozi zgodovino, čeprav so vedno predstavljali večino, pogosto onemogočeno odločati o tem, v kakšni družbi želijo živeti. Boji organiziranega dela in levih političnih sil za osemurni delavnik in druge pravice iz dela niso zgolj stvar preteklosti in spomina,« je v poslanici ob 1. maju zapisal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Kot je opozoril Mesec, so erozija delavskih pravic, njihovo krčenje in kršenje stalnica tako v državah globalnega centra kot na svetovni periferiji.

»Če na periferiji prevladujeta izkoriščanje migrantskih delavcev, neformalne zaposlitve ter pogosto nečloveške razmere v izvozno-procesnih conah, pa so v državah centra vse bolj prevladujoči trendi outsourcinga in prekarizacije delovne sile. Ne glede na obliko izkoriščanja pa je namen povsod enak: zniževanje cene delovne sile z namenom zagotavljanja dobičkov,« je opozoril Luka Mesec, minister za delo.

Med ukrepi je napovedal krepitev inšpektorata za delo, spomnil je tudi na sprejetje novele zakona o čezmejnem izvajanju storitev, pripravo sprememb na področju evidentiranja delovnega časa ter sprejetje pravilnika o poklicnih boleznih, ki so ga pripravili skupaj z zdravstvenim ministrstvom.

O največji nevarnosti za delavce – energetski krizi in deindustrializaciji EU zaradi širjenja zveze NATO proti vzhodu Evrope in posledične ameriške posredniške vojne v Ukrajini – minister iz vrst Levice, verjetno zaradi »politične korektnosti« in zvestobe do koalicijskih partnerjev ni povedal niti besede.

V sindikatih so današnji praznik pričakali bolj kritično, a so se znova zadržali na običajnem jadikovanju zaradi prenizkih plač in previsokih dobičkov, ne da bi se dotaknili širših, splošnih razmer in zunanjepolitičnih usmeritev vlade, ki uničujejo standard slovenskih delavcev in ki jim tudi sindikati ne nasprotujejo.

»Nekako grenek občutek je ob tem prvem maju. Pričakovanja so seveda vsakič večja, kot je realnost. Tega smo že navajeni. Ampak vendarle, premik v smeri, da bi bil kapital, premoženje oziroma zaslužki razdeljeni bolj enakopravno, se zdi, da se ne dogaja,« je ocenila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič.

»Nekako grenek občutek je ob tem prvem maju. Pričakovanja so seveda vsakič večja, kot je realnost. Tega smo že navajeni. Ampak vendarle, premik v smeri, da bi bil kapital, premoženje oziroma zaslužki razdeljeni bolj enakopravno, se zdi, da se ne dogaja,« je ocenila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZZZS) Lidija Jerkič je ob prazniku dela sicer pravilno poudarila, da v Sloveniji kot v svetu »nezavedno drsimo 150 let nazaj.«

Predsednica ZZZS Lidija Jerkič je na Rožniku ocenila, da pravice delavcev nazadujejo.

Predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek je na Rožniku tako kot tudi Lidija Jerkič pred njim opozoril, da je moč sindikata odvisna od števila članov.

Napovedal je, da bodo sindikati gledali vladi pod prste pri pripravi reform.

Posledice vojne v Ukrajini se poglabljajo. Te posledice bodo v največji meri padle na ramena delacev. O vsem tem pa tako vlada Roberta Goloba kot tudi opozicija in sindikati - molčijo.

Zavzel se je za takšne reforme, ki bodo povečale pravičnost in solidarnost.

Izpostavil je tudi problem plač, nižje od minimalne: »To razvrednoti delo, njegovo zahtevnost, znanje in izobrazbo. Tak sistem, ki to omogoča, moramo spremeniti.«

Posvaril je pred odločanjem o spremembah delavskih pravic brez sodelovanja sindikatov.

»Aroganca pri sprejemanju zakonodaje je v preteklosti že bila kaznovana,« je spomnil.

Kljub vsemu se zdi, da so za to, da delavske pravice niso še bolj zmanjšanje več naredili demografski dejavniki, predvsem upadanje števila delovno aktivnega prebivalstva in pomanjkanje delavcev tako v Sloveniji kot v sami regiji in Evropi, kot pa načrtna državna politika.

A ti trendi se z grozečo stagflacijo že spreminjajo.

Posledice vojne v Ukrajini pa se poglabljajo.

Te posledice bodo v največji meri - kot pojasnjuje tudi zgornji video - padle na ramena delacev.

O vsem tem pa tako vlada Roberta Goloba kot tudi opozicija in sindikati - molčijo.

In to je seveda nekaj, kar tistim ki živijo od dela - ne napoveduje nič dobrega.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke