nedelja, 15. december 2024 leto 29 / št. 350
Pravosodni delavci in sodniki različno o nasilju nad sodnikom Janom Zobcem
Zaradi incidenta, ki se je pred dnevi zgodil ob vstopu vrhovnega sodnika Jana Zobca v sodno palačo v Ljubljani, so se zaostrili toni med vodstvom sodišča in delavci v pravosodju. V zaplet se je vključilo tudi ministrstvo za pravosodje, ki od uprave za izvrševanje kazenskih sankcij terja poročilo, v petek je bil sestanek vpletenih.
Kot je poročal časnik Dnevnik, je pravosodni policist Zobca v ponedeljek po vstopu v stavbo sodišča, ker se pri vhodu ni ustavil, zadržal in ga - po trditvah sodnika - grobo odvedel nazaj. Zobec trdi, da gre za poseg izvršilne v sodno oblast. "Do nadaljnjega, dokler se stvari ne uredijo (tudi tako, da se mi policist, ki je danes izvajal nad menoj nasilje, opraviči) in dokler ne bom mogel vstopati v sodno stavbo brez strahu, kdaj me bo neki predstavnik izvršilne oblasti napadel in me poniževal, do takrat delam na domu," je zapisal v pismu svojemu kolegu. Pismo je Zobec posredoval v vednost Dnevniku.
Po dostopnih informacijah sicer na tem sodišču po navedbah Dnevnika velja pravilo, da naj bi uslužbenci uporabljali stranski, službeni vhod, kjer je vstopanje za osebe, ki jih policisti poznajo, manj formalizirano. Pri glavnem vhodu, ki ga lahko uporablja vsakdo, pa je pregledovanje, ki vključuje rentgen, strožje.
Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je zaradi zapleta izdal odredbo, skladno s katero je vrhovnim sodnikom in sodnicam od srede dovoljen vstop v sodno zgradbo brez dodatnega preverjanja, so za STA potrdili na vrhovnem sodišču. V zvezi z varnostnim režimom pa je v petek potekal tudi sestanek ministrstva za pravosodje, uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, vrhovnega, višjega in Okrožnega sodišča v Ljubljani. Vendar pa sodelujoči vsebine niso sporočali. Na okrožnem sodišču, ki je vabilo na sestanek, so namreč za STA pojasnili, da gre za delovni sestanek interne narave.
Varovanje ljubljanske sodne palače so z aprilom sicer prevzeli pravosodni policisti. Vendar pa v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij dogodka za zdaj niso želeli komentirati. Za STA so sporočili, da okoliščine omenjenega dogodka še proučujejo. Po seznanitvi z vsemi relevantnimi dejstvi, pa naj bi več informacij o dogodku lahko podali v prihodnjih dneh.
Florjančič je na četrtkovi novinarski konferenci o delu sodstva sicer povedal, da je bil njegov pogled na incident razviden iz njegovega ukrepa, da je "po njem izdal odredbo, da vstopajo vrhovni sodniki v stavbo brez pregledovanj". Kot je še dejal, so tudi vrhovni sodniki enotnega mnenja, da ne predstavljajo nevarnosti za zaposlene na sodišču.
Po njegovih besedah je bilo že pred tem nekaj podobnih, manjših incidentov z novo varnostno službo, s katero ima okrožno sodišče kot upravljavec stavbe sklenjeno pogodbo. "Mi smo mnenja, da ne moreta okrožno sodišče in varnostna služba nam določati, kako bomo vstopali v zgradbo, ne glede na to, da ima ministrstvo pristojnost zagotavljati varnost," je dejal predsednik vrhovnega sodišča, ki domuje v stavbi Okrožnega sodišča v Ljubljani na Tavčarjevi ulici.
Florjančič sicer v nasprotju z Zobcem incidenta ni razumel kot napad izvršilne oblasti na sodno, pač pa kot neustrezno reagiranje oz. izvrševanje delovnih obveznosti uslužbenca varnostne službe do sodnika.
Kot so sporočili iz Sindikata delavcev v pravosodju, pa zaposleni v sodni palači v Ljubljani "kar ne moremo verjeti, da se nihče ne odzove in sodnika pozove k opravičilu, njegovemu vodstvu pa razloži, da je njihova verodostojnost pod velikim vprašajem, ker s tako podporo neupravičeno povzročajo dodatno škodo vsem zaposlenim in neodvisnemu sodstvu".
"Pravosodni policist je v primeru, ko sodnika ni prepoznal, ravnal korektno in po pravilih službe in ni naredil nič, da bi lahko kdorkoli, še najmanj pa nekdo, ki se ima očitno za nekaj več, njegov poklic omadeževal, kaj šele ostale poklice v sodni zgradbi," je v sporočilu za javnost zapisal predsednik sindikata Tomaž Virnik. Poleg tega je poudaril, da je nedopustno, da ima lahko zaposlene v sodni stavbi kdor koli za drugorazredne oz. manjvredne uslužbence.