REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Potresno nevarno in plesnivo (1): razkrivamo nevarno prenovo nekdanjega ZVD za bolnike s covidom v režiji UKC Ljubljana

Potresno nevarno in plesnivo (1): razkrivamo nevarno prenovo nekdanjega ZVD za bolnike s covidom v režiji UKC LjubljanaUKC Ljubljana in nekdanja stavba Zavoda za varstvo pri delu. Vir: Insajder.com

UKC Ljubljana je in bo verjetno še naprej, najpomembnejša bolnišnica za zdravljenje bolnikov okuženih s koronavirusom SARS-CoV-2 v Sloveniji.

Doslej jo je vodil Janez Poklukar, kader SDS-a in odslej tudi kandidat za položaj ministra za zdravje v slovenski vladi.

Zato naj bi bila bolnišnica upravičena do več milijonov evrov za plačilo svojih storitev in drugih potreb za izvajanje teh nalog.

Toda podatki in informacije, ki smo jih zbrali v zvezi z nedavno izjemno hitro končano obnovo nekdanje stavbe Zavoda za varstvo pri delu (ZVD) kažejo, da so se nekateri posamezniki v UKC Ljubljana do te mere polakomnili denarja, ki naj bi bil na voljo (menda celo 300 milijonov evrov), da so sprožili, za nepoučeno javnost, navidezno »nujne« v resnici pa povsem negospodarne in javnemu zdravju škodljive projekte.

In prav zaradi teh uspehov je sedaj Janez Poklukar postal celo kandidat za zdravstvenega ministra!

Vse kaže, da so se nekateri posamezniki v UKC Ljubljana do te mere polakomnili denarja, ki naj bi bil na voljo (menda celo 300 milijonov evrov) da so sprožili, za nepoučeno javnost, navidezno »nujne« v resnici pa povsem negospodarne in javnemu zdravju škodljive projekte.

Poglejmo torej malce podrobnneje nekatere njegove največje uspehe.

Eden takih je popolna prenova nekdanje stavbe Zavoda za varstvo pri delu, ki stoji tik ob stavbi Urgence UKC Ljubljana in v neposredni bližini nove Pediatrične klinike, ter je bila popolnoma zapuščena in je propadala že več kot desetletje in pol.

Zaradi neprimernosti za kakršno koli zdravstveno dejavnost, je bilo večkrat predlagano, da se to propadajoče poslopje poruši in zgradi nadomesten objekt, ki bi izpolnjeval zakone in predpise za stavbe, kjer se izvaja medicinska dejavnost.

Stavbo (samo eno nadstropje, natančneje samo pritličje), so nato zaradi pandemije covida-19 na hitro spremenili v oddelek za potrebe oskrbe bolnikov okuženih z virusom SARS-CoV-2.

UKC Ljubljana
UKC Ljubljana. Vir: Twitter

S tem posegom naj bi bila ustanovljena t. i. »siva cona«, kjer se zdravijo oboleli, ki ne rabijo intenzivne nege.

Gradbena dela so bila izvedena zelo na hitro, kmalu zatem pa se je direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar pohvalil še z »nizko ceno« te gradnje.

Gradbena dela so bila izvedena zelo na hitro, kmalu zatem pa se je direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar pohvalil še z »nizko ceno« te gradnje.

Po drugi strani pa je bilo direktorju UKC Ljubljana Janezu Poklukarju že ob izvedbi prenove očitano netransparentno vodenje postopkov, neskrbnost pri porabi javnega denarja in kršenje zakona o javnem naročanju.

Poklukar je v pogovoru za Delo tedaj odgovoril, da so cene za kvadratni meter del v zdravstvu od 3000 do 6900 evrov ter da »tako nizkih cen za gradbena in obrtniška dela ni dosegel še nihče.«

UKC Ljubljana naj bi namreč za prenovo pritličja nekdanje stavbe ZVD porabil samo 1940 evrov na kvadratni meter. »Vsakomur si upam pogledati v oči,« je zatrdil direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar.

Cena obnove ZVD - pogodbena
Cena obnove nekdanjega poslopja ZVD - pogodbena. Vir: Insajder.com
Preizkus statične sanacije je bil izveden pred 10 leti (v času gradnje nove Pediatrične klinike), in je stal preko 900.000 evrov, toda ni bil uspešen, saj ni bil izdelan noben pravi projekt statične sanacije.

Žal pa pogled na nekatere pomembne dokumente, povezane s samo obnovo spornega poslopja ter pogovori z insajderskimi viri razkrivajo mračno ozadje tako dosežene »nizke cene« obnove nekdanje stavbe ZVD-ja.

V čem je torej problem?

Prvi problem je dejstvo, da je omenjena stavba zapuščena že več kot 15 let. Ni protipotresno varna, saj je bila zgrajena pred letom 1963.

Preizkus statične sanacije je bil izveden pred 10 leti (v času gradnje nove Pediatrične klinike), in je stal preko 900.000 evrov, toda ni bil uspešen, saj ni bil izdelan noben pravi projekt statične sanacije.

Zato stavba nima certifikata o protipotresni varnosti, oziroma sanacija ni uspela in stavba ni dobila potrdila, da je potresno varna.

Zavod za varstvu pri delu pred obnovo  Vir:Insajder.com
Nekdanje poslopje Zavoda za varstvu pri delu - pred obnovo. Vir: Insajder.com

V UKC Ljubljana nam na zahtevo po predložitvi certifikata o potresni varnosti, dokazilu, da je zgradba res potresno varna niso podali nobenega dokaza, namesto tega pa so predlagali zgolj »vpogled v gradbeno dokumentacijo«, iz katere pa to ne izhaja, saj kaže le, da je bila izvedena le prva (neuspešna) faza protipotresne ojačitve, ki je samo še poslabšala statiko zgradbe!

Sanacijo je najprej izvajalo (po tem propadlo) podjetje SCT razvpitega gradbenega barona Ivana Zidarja, ki je istočasno gradilo tudi novo Pediatrično kliniko, nato pa - proti koncu sanacije, ko je SCT dokončno šel rakom žvižgat, pa Gradis skupina.

Sanacijo je najprej izvajalo (po tem propadlo) podjetje SCT razvpitega gradbenega barona Ivana Zidarja, ki je istočasno gradilo tudi novo Pediatrično kliniko, nato pa - proti koncu sanacije, ko je SCT dokončno šel rakom žvižgat, pa Gradis skupina. Vse kar so naredili je bilo to, da so v stavbo nekdanjega Zavoda za varstvo pri delu vgradili posamezne betonske stene.

Vgrajena količina betona in opravljeno delo sta bila po ocenah naših virov vsaj štirikrat preplačana, vgrajen beton v posamezne dele stavbe bivšega Zavoda za varstvo pri delu pa izveden tako nestrokovno, da statična sanacija ni uspela.

Je pa to šele začetek te klavrne zgodbe.

Ker je stavba zapuščena že več kot desetletje in pol, je močno propadla. Streha je puščala, odpadel je del stropa v najvišjem nadstropju, zaredila se je plesen (črna in zelena), ki je smrtno nevarna za katerekoli paciente, saj so bakterije, ki se razvijejo v plesni za paciente, ki jih te bakterije okužijo, življenjsko nevarne in je smrtnost lahko celo višja kot zaradi covida-19.

Streha je puščala, odpadel je del stropa v najvišjem nadstropju, zaredila se je plesen (črna in zelena), ki je smrtno nevarna za katerekoli paciente, saj so bakterije, ki se razvijejo v plesni za paciente, ki jih te bakterije okužijo, življenjsko nevarne in je smrtnost lahko celo višja kot zaradi covida-19.

V UKC Ljubljana sicer trdijo, da je problem plesni - rešen.

»Streha je bila v celoti odstranjena in zamenjena z novimi materiali, površinske plesni znotraj objekta pa so bile fizično odstranje in sanirane. Objekt je priključen na vse vire, dostop je omogočen od zunaj po rampi ter neposredno v urgenco v isti etaži, tako bolnišnično dvigalo za trenutno uporabo ni potrebno. Predvideno je v drugi fazi projekta pri urejanju ostalih nadstropij,« so zapisali.

Na vprašanje, ali so se zdravniki izjasnili o tej sanaciji plesni v prostorih, kjer bodo nameščeni covidni bolniki, pa so nam odogovorili:

»Možnost, da bi zdravniki podajali 'mnenja o odpravi plesni' nam ni poznana.«

Dejanska cena neuspešne protipotresne obnove ZVD-ja  Vir:Insajder.com
Dejanska cena neuspešne protipotresne obnove nekdanjega poslopja ZVD. Vir: Insajder.com

Objekt nima bolniškega dvigala, saj nikoli ni bil projektiran kot bolnišnični objekt, stropovi so delno leseni in za težko bolniško opremo premalo nosilni, višina prostorov ne ustreza predpisani višini za bolniške sobe in ambulante, objekt ni bil priključen na elektriko, vodo, ogrevanje, kanalizacijo, itd.

Za projektiranje teh prostorov so brez javnega razpisa (menda zato ker gre za korona krizo – izjemno situacijo in običajna pravila ne veljajo več) izbrali projektni biro, ki do sedaj ni projektiral in izvedel nobene bolnišnice, bolniških oddelkov ali vsaj ambulante.

Ker naj bi bile potrebe po bolniških sobah za bolnike s covidom-19 zelo velike, so se »modri voditelji« v UKC Ljubljana odločili, da bi eno od nadstropij sporne nekdanje stavbe ZVD - in to samo pritličje tega objekta, preuredili v t. i. »sivo cono« za te bolnike.

Torej za tiste, ki so okuženi, ne rabijo pa intenzivne nege.

Za projektiranje teh prostorov so brez javnega razpisa (menda zato ker gre za korona krizo – izjemno situacijo in običajna pravila ne veljajo več) izbrali projektni biro, ki do sedaj ni projektiral in izvedel nobene bolnišnice, bolniških oddelkov ali vsaj ambulante.

Ker se je z izvedbo močno mudilo (v UKC Ljubljana se na drugi val epidemije niso pripravljali praktično nič celo poletje, s pripravami so začeli šele sredi septembra!) ni bil izdelan projekt za gradbeno dovoljenje, niti zaprošeno soglasje za spremembo namembnosti objekta.

Zavod za varstvu pri delu pred obnovo  Vir:Insajder.com
Nekdanje poslopje Zavoda za varstvu pri delu - pred obnovo. Vir: Insajder.com

Preden so lastniki stavbe Zavoda za varstvo pri delu to stavbo prodali, se je v njej izvajalo samo administrativno delo in v nobenem prostoru zdravstvena dejavnost.

Kdor v petek ni pogledal na portal javnih naročil, ni imel nobene resne možnosti da odda ponudbo, kaj šele da si ogleda objekt, saj UKC Ljubljana niti ni organiziral možnosti uradnega ogleda.

Zavod je bil pred približno 15 leti prodan Ministrstvu za zdravje, dejavnost novega Zavoda za varstvo pri delu, pa se je preselila na lokacijo na obrobju Ljubljane.

Izdelani projekt tako ne rešuje in ne izpolnjuje zakonsko predpisanih bistvenih zahtev pri veliki prenovi ali gradnji, ki so: presoja mehanske odpornosti in stabilnosti stavbe, varnost pred požarom, higienska neoporečnost in zdravo okolje, varnost pri delu v prostorih, zaščita pred hrupom, varčevanje z energijo ter ohranjanje toplote in še kaj.

UKC Ljubljana je ob tem izvedel razpis za iskanje izvajalca po postopku javnih naročil male vrednosti. Ta se namreč uporablja, če gre za naročilo, ki ne sme preseči vrednosti 500.000,00 evrov (pol milijona evrov), z novo protikoronsko zakonodajo pa do največ milijona evrov.

Razpis (javno naročilo št. 005924/2020) je bil objavljen na portalu javnih naročil v petek 02. oktobra 2020 ob 8.30 uri, rok za oddajo ponudb pa je bil v ponedeljek 05. oktobra 2020 do 13.30 ure, torej manj kot dva delovna dneva.

Kdor v petek ni pogledal na portala javnih naročil, ni imel nobene resne možnosti da (pravočasno) odda ponudbo, kaj šele da si ogleda objekt, saj UKC Ljubljana niti ni organiziral možnosti uradnega ogleda.

Zavod za varstvu pri delu pred obnovo  Vir:Insajder.com
Nekdanje poslopje Zavoda za varstvo pri delu - pred obnovo. Vir: Insajder.com

Posebej pa je potrebno poudariti, da gre pri teh ponudbah (in izdelanemu projektu) samo za prenovo pritličja sporne stavbe, kjer naj bi bilo (ogleda nam v UKCL zaradi prisotnosti bolnikov niso omogočili) v vseh sobah nameščeno skupaj le 10 – 20 postelj, torej za deset do dvajset bolnikov.

Vse ostale etaže, oziroma nadstropja (prvo, drugo, tretje) ter klet, so ostali nespremenjeni in v enakem stanju kot do sedaj in jih prenova ne zadeva.

Prijavilo se je pet ponudnikov z naslednjimi ponujenimi cenami za izvedbo prenove:                                  

JANKO TEAM, d.o.o., Gornje Sušice 001A, Dolenjske Toplice, s ceno 1.984.943,55 evrov z DDV

MAKRO 5 GRADNJE, d.o.o., Obrtniška ulica 4, Koper , s ceno 1.564.922,94 evrov z DDV                       

REMONT, d.d., Plinarniška ulica 030, Celje, s ceno 2.058.223,43 evrov z DDV                                

LESNINA MG OPREMA, d.d., Parmova ulica 53, Ljubljana, s ceno 2.408.650,18 evrov z DDV          

KONIM GRADNJE, d.o.o., Gospodinjska ulica 008, Ljubljana, s ceno 1.954,495,07 evrov z DDV

Nato so sledila pogajanja.

Iz povabila na neposredna pogajanja z dne 7. oktobra 2020 izhaja, da so bili na pogajanja povabljeni štirje ponudniki. Iz zapisnika o pogajanjih je razvidno, da so se pogajanj dne 8. oktobra 2020 v obeh krogih udeležili vsi štirje povabljeni ponudniki, v zadnjem krogu dne 9. oktobra 2020 pa so končne ponudbe oddali trije ponudniki.

Za ceno 1.204.060,70 evrov bo pridobljenih le 10 – 20 postelj za bolnike s covidom-19, torej bo namestitev za enega pacienta stala okroglih 120.000,00 evrov.

Zmagovalec je bila firma REMONT d.d. iz Celja, ki je prvotno ponudbo za izvedbo prenove skoraj prepolovila in ponudila končno ceno 1.204.060,70 z DDV.

Torej je ceno znižala za neverjetnih 41,5 % (z besedo: enainštirideset in pet/100 procentov).

Takšno znižanje kaže na dve možnosti: ali je bila prva cena grob poizkus prevare UKC Ljubljana (kar veliko pove o ponudniku in veliko tudi o morali in strokovnosti odgovornih v UKC Ljubljana), ali pa bo končna cena preko dodatnih del, morebitnih aneksov in naročilnic, blizu prvotni.

Nič nenavadnega namreč ne bi bilo, če je izbrani izvajalec dobil tudi takšna, neuradna zagotovila.

Zavod o varstvu pri delu pred obnovo Vir:Insajder.com
Prostori nekdanjega Zavoda za varstvo pri delu - pred obnovo. Vir: Insajder.com
V vsakem primeru se je kršil zakon o javnih naročilih, saj izbira izvajalca po postopku naročila malih vrednosti dovoljuje le sklenitev pogodbe, ki ne presega vrednosti 500.000,00 evrov, zaradi spremembe zakonodaje v času pandemije pa je ta znesek lahko tudi do milijon evrov.

Ne glede na to, pa se je v vsakem primeru UKCL zelo približal kršitvi zakons o javnih naročilih, saj izbira izvajalca po postopku naročila malih vrednosti dovoljuje le sklenitev pogodbe, ki ne presega vrednosti 500.000,00 evrov, zaradi spremembe zakonodaje v času pandemije pa je ta znesek lahko tudi do milijon evrov.

Ko smo UKC Ljubljana vprašali, ali so morda v zvezi z izbiro ponudbe kršili zakonodajo, smo dobili naslednji odgovor:

»Postopek je bil izpeljan po določbah ZJN-3 in 38. člena ZIUOOPE, po katerem lahko naročniki uporabijo postopek naročila male vrednosti pri javnem naročilu gradnje, če je vrednost javnega naročila nižja od 1.000.000 EUR brez DDV, kar je bilo v tem primeru tudi uresničeno.«

Toda to, kot kaže ponudba REMONT-a za 1.204.060,70 eurov z DDV, so »zakonsko maksimalno določen znesek« ujeli za mišjo dlako, saj bi v nasprotnem primeru bil zakonsko najvišji dovoljen znesek (miljon evrov) – presežen.

Kljub temu pa je absurdno in neracionalno do javnega denarja, da se investicija v višini enega milijona evrov opredeli kot naročilo majhne vrednosti, ob tem pa se za ponudbe da še tako izredno kratek čas - niti dva cela delovna dneva, kar zelo verjetno kaže na sum, da je šlo za vnaprej dogovorjen posel.

Naštejmo le glavne ugotovitve, kaj je torej sporno pri tej »nujni« obnovi (v skoraj dve desetletji prazni stavbi!):

1. Postopek javnega naročila in izbora izvajalca ni bil pravilen. K pogajanjem o končni ceni niso bili povabljeni vsi ponudniki, ampak, kot trdijo v UKCL, štirje.

2. Za ceno 1.204.060,70 evrov bo pridobljenih le 10 – 20 postelj za bolnike s covidom-19, torej bo namestitev za enega pacienta stala okroglih 120.000,00 evrov (v primeru, da bo to končna cena), kar je nesprejemljivo.

Za ceno 1.204.060,70 evrov so pridobili le 10 – 20 postelj za bolnike s covidom-19, torej bo namestitev za enega pacienta stala okroglih 120.000,00 evrov (v primeru, da bo to končna cena), kar je nesprejemljivo.

3. UKC Ljubljana ni zaprosil ustreznih organov za spremembo namembnosti nekdanje stavbe ZVD in prostorov v njej, iz administrativnih, v bolniške.

4. UKC Ljubljana ni zaprosil za izdajo novega gradbenega dovoljenja, ki ga tako obsežna prenova v stavbi, ki ni priklopljena na elektriko, vodo, kanalizacijo, ogrevanje, medicinske pline in še kaj, nujno potrebuje, pač pa je uporabilo tisto iz leta 2008, ki je bilo izdano za drugačno namembnost prostorov. Leta 2008 pa še ni bilo covida-19. Tako dejanje je lahko tudi kaznivo tako za naročnika kot tudi izvajalca del.

5. Ker ni bil izdelan projekt za izdajo novega gradbenega dovoljenja, se niso upoštevale temeljne zahteve iz GRADBENAGA ZAKONA (statika, varstvo pred požarom, higienska neoporečnost, hrup, energetska varčnost itd, itd.).

6. V stavbi se je zaredila plesen, ki je za paciente smrtno nevarna. Predlagana rešitev je bila, da se mesta z največ plesni le prekrije z gips ploščami. Pravilno bi bilo temeljito očistiti in prebeliti celo stavbo in izvesti ustrezen postopek uničenja plesni, kar se očitno ni. Namestitev pacientov v tako stavbo je zato lahko nevarna in strokovno neodgovorna.

7. Ker ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, pristojni organi, ki bi sicer bili nujno vključeni v dajanje soglasij o tej prenovi uradno niso vedeli nič. To so Elektro Ljubljana, Vodovod in Kanalizacija Ljubljana, Energetika Ljubljana, Snaga Ljubljana in še nekaj njih. Ni jasno,  kako so nato izvedli priklop na elektriko, ogrevanje, vodo, kanalizacijo … Je tudi tu obveljala parola, da gre za epidemijo, zato pa spoštovanje zakonov ni potrebno in je bil priklop izveden »pod prisilo«?

8. Objekt nekdanjega Zavoda za varstvo pri delu je bil zapuščen skoraj dve desetletji. UKC Ljubljana je imel najmanj od aprila letošnjega leta možnost, da izvede pravilen in pravočasen postopek prenove. Je bilo čakanje »do zadnjega« namerno, da bi bilo izvedeno pod priročno parolo »nuje, zaradi epidemije«?

9. Če bo to dejanje vodilnih v UKC Ljubljana, pri sporni prenovi stavbe nekdanjega Zavoda za varstvo pri delu, ostalo brez posledic, ne velja trditev predstavnikov sedanje vlade, »da niso razglašene izredne razmere.«

UKC Ljubljana pa je s tem svojim dejanjem »suspendiral« nekatere temeljne zakone, predpise in pravila, vzel zakonodajo v svoje roke in de facto razglasil »izredno stanje« vsaj glede sporne obnove lastnih projektov, ki jih je nato izvedel tako –, da je ogrozil javno zdravje.

UKC Ljubljana namreč povsem očitno ni spoštoval veljavnih zakonov, predpisov in pravilnikov glede javnega razpisa, gradnje objektov in tudi ne zakonov in predpisov glede varovanja zdravja pacientov in zaposlenih.

Ti zakoni in predpisi uradno niso razveljavljeni.

UKCL pa je s tem svojim dejanjem »suspendiral« nekatere temeljne zakone, predpise in pravila, vzel zakonodajo v svoje roke in de facto razglasil »izredno stanje« vsaj glede sporne obnove lastnih projektov, ki jih je nato izvedel tako –, da je ogrozil javno zdravje.

Vendar je to samo del problemov sedanje obnove - o ostalih bomo še poročali, v nadaljevanju te žalostne zgodbe.

Delite članek