petek, 26. april 2024 leto 29 / št. 117
Posledice »trojnega pakta«: hrvaškim ribičem še zadnji kos slovenskega morja v zameno za neizvedljiv »lov do Umaga«
Ali Anže Logar res ne ve, kje sta Novigrad in Umag? Vir: Twitter
Moder diplomat v takšnem za državo zelo slabem predlogu ne bi še sam potrjeval nečesa, kar bi lahko škodilo Sloveniji.
Slovenska in hrvaška diplomacija se dogovarjata o reševanju problematike ribičev - toda očitno znova tako, da bodo kratko potegnili slovenski ribiči.
Slovenski ribiči so o dogovoru, po katerem bi lahko lovili znotraj hrvaških teritorialnih voda do Umaga, hrvaški ribiči pa v slovenskih do Kopra, obveščeni le preko medijev, je povedal piranski ribič Zlatko Novogradec.
Sam takšne rešitve ne podpira, saj bi bilo treba po njegovem vztrajati pri uveljavitvi razsodbe arbitražnega sodišča.
nobene seje ne bodo pomagale! kadar vlada janša in dokler bo vladal janša nas bodo hrvati vedno nategnili.
— ciril brajer (@CiroBrajer) January 17, 2022
njihovi podatki o njegovih poslih niso teorija zarote.
SD zahteva sejo odbora za zunanjo politiko zaradi domnevnega dogovora z ribiči https://t.co/3MsSDqvB5I
Hrvaški mediji so v minulih dneh poročali, da naj bi bil dosežen dogovor, po katerem bi slovenski ribiči v Piranskem zalivu lahko lovili znotraj hrvaških teritorialnih voda vse do Umaga, hrvaški ribiči pa v slovenskih vodah vse do Kopra.
O tem naj bi pristojna hrvaška ministra že obvestila hrvaške ribiče. Na ministrstvu za zunanje zadeve pod taktirko Anžeta Logarja (SDS) novico o spornem dogovoru niso ne zanikali in ne potrdili.
Se pa dogovoru upirajo tudi hrvaški ribiči, tako da je malo verjetno, da bi takšen sporazum zaživel.
Pri tem je potrebno spomniti, da so dovoljenje slovenskim ribičem, da ribarijo vse do Umaga vsebovale tudi pretekle pogodbe s Hrvaško, na primer maloobmejni sporazum, ki pa ga je Zagreb enostransko odpovedal.
Zlatko Novogradec, eden od redkih pravih ribičev (nekateri so samo še na papirju in živijo od državne pomoči), ki zaradi načrtnega uničevanja slovenskih ribičev s strani Hrvaške komaj životari, je dejal, da takšen dogovor zavrača.
Kot je spomnil, so se slovenski ribiči o tem s pristojnimi na slovenski strani že pogovarjali pred kakšnim letom in takrat so zavzeli stališče, da omenjeni dogovor ne pride več v poštev, saj je Slovenija medtem z odločbo arbitražnega sodišča že dobila mejo na morju, ribiči pa območje za ribolov.
Niti za eno 100 gramsko konzervo rib za vsakega državljana ne potegnemo iz slovenskega morja. @Bodem43, evo, nisi še prepozen, da zmagaš volitve 22' pic.twitter.com/zGEgKC7zKu
— Uroš Esih (@UrosEsih) January 17, 2022
»Mi hočemo samo to, da Hrvaška prej ali slej to sprejme in da imamo ta košček morja več,« je poudaril Novogradec.
Mi hočemo samo to, da Hrvaška prej ali slej to sprejme in da imamo ta košček morja več.
Po njegovih besedah je vprašljiva tudi izvedljivost možnosti ribolova vse do Umaga, saj slovenski ribiči danes ne premorejo več flote, ki bi to omogočala.
Spletni portali Morski.hr, Glas Istre ter hrvaški in slovenski N1 so pred tem poročali, da sta se hrvaška ministrica za kmetijstvo Marija Vučković in zunanji minister Gordan Grlić Radman v začetku prejšnjega tedna v Umagu za zaprtimi vrati sestala s hrvaškimi ribiči.
Z dogovorom naj bi se sicer strinjali vsi navzoči hrvaški ribiči razen enega.
Namesto da bi Slovenija dosegla uveljavitev arbitražnega sporazuma, je to vprašanje zanemarila v korist dobrih odnosov s Hrvaško, sedaj pa rešitev vidi v nemogočem sporazumu.
Po njem bodo hrvaški ribiči s svojimi velikimi ladjami lahko lovili celo v slovenskem morju, slovenski, ki pa po treh desetletjih devastiranja ribištva takih ladij (za kar je v veliki meri odgovorna Hrvaška!) sploh več nimajo, v resnici sploh ne bodo mogli več loviti do Umaga, ker so za to - nimajo zmogljivosti.
Rezultat bo dodatno osiromašenje slovenskega morja.
Verjetno česa ne razumem. #ribiči #dogovor pic.twitter.com/cNSAiU7IHc
— Dusan Kolesa (@ledu_c) January 17, 2022
Rezultat bo dodatno osiromašenje slovenskega morja.
Vse skupaj pa je posledica kapitulantskega trojnega sporazuma, ki so ga pred letom dni sklenili slovenski, hrvaški in italijanski zunanji minister.
Slovenija se je tedaj strinjala še z razširitvijo izključne hrvaške in tudi italijanske gospodarske cone v Jadranu, kar je odpravilo mednarodne vode Jadrana.
Prav takrat je bil čas, da se reši vprašanje ribičev.
Mediji poročajo o dogovoru, po katerem bi slovenski ribiči lahko lovili znotraj hrvaških voda vse do Umaga, hrvaški ribiči pa v slovenskih vodah vse do Kopra.
— Frane (@dratpirsna) January 18, 2022
Zadovoljna sta bila oba slovenska ribiča - tako Valter kot Albin.
Sporni sporazum so sklenili zunanji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije, torej Anže Logar, Gordan Grlić Radman in Luigi di Maio.
Govorili so o razglasitvi hrvaške in italijanske izključne gospodarske cone (IGC) v Jadranu.
Hrvaški Sabor je namreč z veliko večino podprl odločitev vlade Andreja Plenkovića o tej razglasitvi, uradni Zagreb pa je Rimu in Ljubljani predlagal podpis tristranske izjave.
Toda vse to je bilo za Slovenijo zelo škodljivo. Izjave zunanjega ministra Logarja, dane ob svečanih trenutkih namreč državo v skladu z mednarodnim pravom - obvezujejo.
Sedaj pa Sloveniji Hrvaška namesto izlova do Novigrada, ki je južneje, ponuje izlov le do Umaga, ki je bolj severno, pa še to v zameno za prost lov bolje opremljenih hrvaških ribičev v slovenskem morju.
Slovenija je ta način lahko pritrdila, da se strinja s hrvaško razglasitvijo izključne gospodarske cone, v zameno pa ni dobila nič.
Če bi bila diplomacija uspešna, bi že tedaj v zameno za strinjanje z razglasitvijo IGC Slovenija lahko dobila vsaj že v preteklosti izpogajano pravico za slovenske ribiče, da lovijo do Umaga.
Toda te pravice zaradi uničenega ladijskega fonda (razrezanih ladij Riba 1 in Riba 2 Delamarisa in vrste drugih!) pa sploh ne bi mogla uporabiti še dolgo časa.
Gre pa za prastaro pravico, ki je priznana tudi v arbitražnem sporazumu in sporazumih z EU, zaradi česar Slovenija ribičem, ki ne morejo loviti v tem delu morja zaradi hrvaškega nasprotovanja - izplačuje tudi letne kmpenzacije.
Pri tem je Slovenija večkrat oškodovana. Njeni ribiči so nekoč lahko lovili po vsem Jadranskem morju, vse do Visa.
Od razglasitve neodvisnosti pa nič več, saj je bil med Slovenijo in Hrvaško odprt ozemeljski spor.
Slovenskim ribičem je nato z ločenimi sporazumi Hrvaška dovolila ribarjenje vse do Novigrada, toda nato je Zagreb te sporazume enostransko odpovedal.
To vprašanje naj bi bilo rešeno po sodbi Arbitražnega sodišča – toda Hrvaška je enostransko, s prozornimi izgovori, (češ da sta kontaktirala slovenski sodnik in slovenska diplomatka na MZZ, kakor da hrvaški diplomati niso bili v stiku s svojim sodnikom, ki je celo spal v njihovem veleposlaništvu) odstopila tudi od tega sporazuma, Sloveniji pa prepustila hudičevo breme vseh stroškov postopka in sodbe ob še naprej tlečemu mejnemu sporu.
Hrvaška uporablja salama taktiko - na slovenske zahteve najpej pristaja, nato jih zavrača in daje po koščkih nazaj kot 'rešitve', a bistveno zmanjšane.
Vse to navkljub dejstvu, da se je Slovenija zaradi arbitraže odpovedala tudi že razglašenemu svojemu izključnemu gospodarskemu pasu.
Moder diplomat v takšnem za državo slabem položaju vsaj ne bi še sam potrjeval nečesa, kar lahko škodi Sloveniji.
Hrvaška namreč očitno uporablja salama taktiko - na slovenske zahteve najprej pristaja, nato jih zavrača in daje po koščkih nazaj kot rešitve, a bistveno zmanjšane.
V preteklosti je Zagreb že pristal, da bodo lahko slovenski ribiči lovili do Novigrada - sedaj pa je to zmanjšal - do Umaga.
V mednarodnih odnosih od že danih zavez praviloma ne moreš odstopiti, ker gre za kršitev obvez. Ampak minister Anže Logar tega najbrž niti ne ve.
Slovenija bi si morala pridržati vsaj pravico, da razglasitve hrvaške izključne cone ne prizna vsaj tako dolgo, dokler niso rešena vsa ostala vprašanja, pomembna za Slovenijo, vključno z ribolovom slovenskih ribičev v hrvaških vodah in določitvijo meje ter »stikom« Slovenije z vodami, ki se bodo po novem spremenile v izključno hrvaško gospodarsko cono.
Sedaj pa Sloveniji Hrvaška namesto izlova do Novigrada, ki je južneje, ponuje izlov le do Umaga, ki je bolj severno, pa še to v zameno za prost lov bolje opremljenih hrvaških ribičev v slovenskem morju.
Piranski zaliv pic.twitter.com/qocZwYr1Hd
— Božo Simonič (@Bodem43) December 28, 2021
Ob tem je Jadransko morje polzaprto, tu pa Konvencija o pravu morja pred razglasitvijo zahteva dogovore s prizadetimi državami.
Ob tem je Jadransko morje polzaprto, tu pa Konvencija o pravu morja pred razglasitvijo zahteva dogovore s prizadetimi državami. Slovenija bi to morala izkoristiti, vse dokler ne bi dosegla gospodarskih ugodnosti za svoje ribiče tudi znotraj IGC. Skupna izjava treh ministrov je zadostila temu pogoju, Slovenija pa v zameno ni dobila – nič!
Slovenija bi to morala izkoristiti, vse dokler ne bi dosegla gospodarskih ugodnosti za svoje ribiče tudi znotraj IGC.
Toda skupna izjava treh ministrov je formalno zadostila pogoju iz Konvencije o pravu morja, Slovenija pa v zameno ni dobila – nič!
Na tej točki se lepo vidi vsa katastrofalnost nesposobne zunanje politike Anžeta Logarja, Janeza Janše in SDS!
»Naš namen je, da se izjava podpiše, zato sodelujemo pri tem,« je pred podpisovanjem skupne izjave dejal Logar in dodal, da bo Slovenija ravnala skladno s strateškimi interesi, skladno z arbitražno razsodbo in skladno s tem, kar piše v strategiji zunanje politike.
»Slovenija bo izpogajala vse, kar se ji zdi ključno za ohranitev teh interesov,« je zatrdil Logar. Naredil pa nič.
Italija in Hrvaška v Jadranu razglašata izključno gospodarsko cono - in mi smo očitno izključeni https://t.co/mQw78d4W2q
— Matija Stepišnik (@MatijaStepisnik) December 18, 2020
Na koncu Slovenija skupne izjave sicer ni podpisala, se je pa z njo strinjala, ne da bi v zameno dobila karkoli.
Ustno strinjanje pa je v tem primeru povsem dovolj.
Tako sta Hrvaška in Italija dosegli, kar sta hoteli, Slovenija pa znova ni dobila nič.
Italia-Slovenia, Di Maio incontra (di nuovo) Logar: "Accettare compromessi" - https://t.co/k88kcRdygO pic.twitter.com/zQYT0l68qL
— TRIESTE.news (@TRIESTE_news) June 15, 2021
Ključna je bila seveda odločitev Janeza Janše, ki je do Hrvaške in Andreja Plenkovića ter HDZ ubral zelo prijateljsko držo.
Mnogi ocenjujejo, da to ni samo zato, ker je Janša nekonfliktna osebnost ali zato, ker želi poskusiti drugačen pristop od prijemov prejšnjih slovenskih vlad, pač pa zato, ker je v hrvaških arhivih veliko podatkov o trgovini z orožjem in Janševi vlogi pred in po razglasitvi neodvisnosti Hrvaške in Slovenije.
Zunanji minister Logar je sicer pred sestankom v Trstu dopuščal možnost, da Slovenija ne bo podpisala trojnega pakta. Če pa ga bo podpisal, je tedaj zatrdil Logar, bo ta dostopen javnosti.
Pa še tramvaj je bil.
— legionar (@MatevzNovak) January 12, 2022
Vendar usklajene izjave na koncu ni podpisal in je ni predstavil javnosti.
Slovenijo so tudi v tem primeru menda (deloma) rešili profesionalci med diplomati.
Logar naj bi se zavzemal za podpis izjave, na drugi strani pa naj bi naletel na odpor dela diplomatov v Ministrstvu za zunanje zadeve v Ljubljani, ki so ga opozorili, da hrvaški predlog izjave popolnoma ignorira obstoj arbitražne razsodbe in da Hrvaška spretno vsiljuje dikcije, ki pomenijo implicitno odpoved arbitražni razsodbi.
Šlo naj bi za »tacit agreement«, za »tihi sporazum« torej, s katerim bi Slovenija sama spodkopala arbitražno razsodbo.
Slovenija ima zato dolžnost, da v luči hrvaškega nespoštovanja arbitražne razsodbe opozarja na kršitev mednarodnega prava s strani Hrvaške, ne pa da s kršilko podpisuje skupne izjave, ki koristijo samo Hrvaški.
Logar pa je v nasprotju s tem vse politične sile v Sloveniji pozval, naj se vzdržijo gorečega komentiranja razglasitve hrvaške izključne gospodarske cone pred srečanjem v Trstu, saj da gre menda za vprašanje, »ki je strateško pomembno za Slovenijo, s hitenjem pa bi lahko poslabšali njen strateški položaj.«
Šlo naj bi za »tacit agreement«, za »tihi sporazum«, s katerim bi Slovenija sama spodkopala arbitražno razsodbo. Že to, da so bile nejasnosti na dan podpisa, da o tem kaj se podpisuje ni bilo razprave v Odboru za zunanjo politiko - je bil znak za resen alarm.
Jasno je, da je bila Hrvaška pripravljena za tako pomemben cilj, kot je slovensko miniranje Arbitražne razsodbe pristati na marsikaj in Sloveniji ponuditi še kakšen »bombonček«, na primer nekaj fototerminov, ki dokazujejo »uspešnost dela Janševe diplomacije«, toda škoda ob slovenskem pristopu k temu dvostranskemu sporazumu bi bila zagotovo velikanska.
To se sedaj vidi pri reševanju vprašanja ribičev, ko se Sloveniji nudi še manj, kot ji je Hrvaška ponujala že v preteklosti in se območje lova slovenskim ribičem zmanjšuje od Novigrado do Umaga.
Izlov slovenskih rib pa seveda iz leta v leto po osamosvojitvi - pada.
Zaradi naravnih dejavnikov, ukrepov EU pa tudi - maltretiranja slovenskih ribičev s strani hrvaških in Hrvaške.
S tem pa podobo obmorskih ribiških mest izgubljajo tudi Piran, Portorož, Izola, Koper in druga slovenska mesta, kar je slabo za turizem!
Slovenska diplomacija je razglasitev hrvaške in italijanske gospodarske cone dejansko spremenila v nekakšen trojni pakt, ki je za Slovenijo podobno slab, kot je bil pristop Jugoslavije k Trojnemu paktu leta 1940.
Slovenska diplomacija je razglasirtev hrvaške in italijanske gospodarske cone dejansko spremenila v nekakšen trojni pakt, ki je za Slovenijo podobno slab, kot je bil pristop Jugoslavije k Trojnemu paktu leta 1940.
Sedemindvajsetega septembra leta 1940 so namreč predstavniki Nemčije, Italije in Japonske podpisali zavezniški Trojni pakt.
Dne 25. marca naslednjega leta je na Dunaju predsednik tedanje jugoslovanske vlade Dragiša Cvetković v imenu Jugoslavje podpisal Trojni pakt, toda že dva dni pozneje je vojaški udar odnesel njegovo vlado...
"Opet ti Slovenci"
— Janez Temlin (@JanezTemlin) January 14, 2022
HTV je danes v osrednjem dnevniku objavila novico, da se je hrvaški zunanji minister Radman sestal z istrskimi ribiči. A je v poročilu objavljeno tudi, da naj bi Slovenija spet izsiljevala Hrvaško povezano sehengensko mejo. pic.twitter.com/NIViwtkPZM
Hrvaško morje je del morij in zaščitenih gospodarskih con Evropske unije in v njem lahko tudi po razglasitvi IGC lovijo tudi slovenski ribiči – ampak to ne pomeni, da zastonj.
Kot vidimo, imamo z najnovejšim predlogom hrvaške strani pred seboj še en slab sporazum, ki slovenskim ribičem prinaša bolje opremljeno hrvaško konkurenco neposredno v slovensko morje.
Tudi več kot 800 italijanskih ribičev bo lahko v hrvaški IGC lovilo še naprej, ob plačilu kompenzacij s strani Italije.
Hrvaška IGC je tako usmerjena predvsem proti Italiji, ki se je ubranila s svojo razglasitvijo cone (v morju, kjer je manj rib kot na hrvaški strani), vendar so kolateralne žrtve druge jadranske države – predvsem Slovenija, pa tudi tudi Črna gora in Albanija.
Kot vidimo, imamo z najnovejšim predlogom hrvaške strani glede reševanja problematike ribičev pred seboj še en slab sporazum, ki slovenskim ribičem prinaša bolje opremljeno hrvaško konkurenco neposredno v slovensko morje.
Glede naložb v slovensko morsko ribištvo v kontekstu morebitnega širjenja ribolovnega območja tudi v del hrvaških voda: Slovenija je najpočasnejša prav pri črpanju EU sredstev iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (EMFF). pic.twitter.com/hzom173grd
— Peter Žerjavič, Delo (@ZerjavicDelo) January 17, 2022
In vse to zato, da bi slovenski ribiči na koncu dobili manj, kot jim je Hrvaška po že sklenjenih sporazumih in arbitražni razsodbi že desetletja dolžna zagotoviti in to brez protiuslug.
Zato rezultat dela sedanje slovenske diplomacije lahko opišemo tudi z eno samo besedo: katastrofa.
