Poslanica PEN: Politika si v spregi s kapitalom podreja medije in preganja kritično razmišljanje in kulturo!

Ob prihajajočem letu si članice in člani Slovenskega centra PEN želimo, da bi tako v Sloveniji kot po svetu vladali: mir, svoboda, pravičnost, resnica, svoboda govora in izražanja!

Temeljna listina mednarodnega PEN-a nas zavezuje k delovanju za medsebojno spoštovanje in razumevanje različnih narodov in ljudi, k tem vrednotam pa nas z enako močjo zavezuje tudi naša državna himna, Prešernova Zdravljica.

Toda ko ob spominu na pesnikovo izročilo dvigujemo kozarce, z bridkostjo ugotavljamo, da je resnica v modernem svetu vse bolj redka dobrina in da si jo tisti z več kapitala na žalost lahko prirejajo po svoje. Statistični podatki razkrivajo, da je v Sloveniji koncentracija premoženja v rokah zelo majhnega števila zelo bogatih ljudi. Ti imajo v lasti nesorazmerno veliko premoženja, če stanje pri nas primerjamo s stanjem po svetu.

V Sloveniji imajo tisti, ki imajo več kot 100 milijonov dolarjev finančnega premoženja v lasti 30 odstotkov celotnega finančnega premoženja v državi, medtem ko imajo po svetu tako premožni ljudje v lasti 13 odstotkov celotnega finančnega premoženja.

Lastniki kapitala si lastijo medije in založbe, kapital si podreja svobodno besedo. Če mu je ta všečna, je njena cena višja, če pa izreka resnico, je skorajda brez vrednosti. To izkorišča politika, ki si v spregi s kapitalom medije podreja in preganja kritično razmišljanje. Javni, neodvisni mediji so še vedno ogroženi. Toliko odločneje kapital preganja ustvarjalno besedo in umetniško izražanje.

Na žalost smo znova doživeli, da je ob napovedanih varčevalnih ukrepih na RTV Slovenija prva na udaru kultura, ki opravlja izjemno družbeno vlogo, plemeniti ljudi in daje vrednost življenju. Na Slovenskem centru PEN se odločno zavzemamo za to, da se v celoti ohrani kulturni program na javnem radiu in televiziji in da se umetnikom in kulturnim ustvarjalcem po vsej državi omogoči normalno delovanje.

Članice in člani PEN-a iz leta v leto vidijo, kako vrednost umetnosti pada in kako nizko ceno ima ustvarjalna in kritična slovenska beseda. Če pisatelji, pesniki in prevajalci ne zaslužijo dovolj za preživetje in če ni urejen njihov socialni status, se morajo ukvarjati z drugimi rečmi, namesto da bi se s tistim, kar je njihova primarna naloga – pisanje, pesnjenje in prevajanje. Vsaj pisanje, pesnjenje in prevajanje kakovostnih besedil postaja ekonomsko vse težje. Podobno je tudi na drugih ustvarjalnih področjih.

Kar v Sloveniji ogroža svobodo izražanja, je predvsem ekonomska cenzura. Ta je prav tako močna kot nekoč politična, saj preprečuje, da bi nastalo več kakovostnih kritičnih besedil.

Kakovostno kritično mišljenje, tako v literaturi kot v medijih, pa je temelj demokracije. Osrednji mediji ne namenjajo vse manj prostora le literarni kritiki, vse manj prostora je tudi za poglobljeno družbeno kritiko, pisanje o socialnih krivicah, položaju žensk, priseljencev, marginaliziranih skupin, gospodarskem kriminalu, za raziskovalno novinarstvo.

pesem.jpg

Naša družba je vse bolj ekonomsko razslojena in ne smemo se navaditi tega sprejemati kot samoumevno. Le svobodno izražanje lahko nastavlja zrcalo družbi in omogoča pogoje za družbeni napredek.

Če v letu 2023 ni bilo restriktivnih ukrepov zaradi epidemije koronavirusa in smo končno malo svobodneje Naša družba je vse bolj ekonomsko razslojena in ne smemo se navaditi tega sprejemati kot samoumevno. Le svobodno izražanje lahko nastavlja zrcalo družbi in omogoča pogoje za družbeni napredek., to še zdaleč ne pomeni, da smo zaživeli v demokratični družbi. Resnica je še vedno pometena pod preprogo in tisti, ki so potisnjeni na rob, v javnosti ne pridejo do glasu.

V bližnji soseščini divjajo vojne, ki jih financirajo tudi evropske korporacije, z vojnega območja ali z območij, ki jih tare revščina, bežijo migranti, ki jih Evropa ne sprejema, in si zatiska oči pred dejstvom, da jih na poti na svobodo mučijo in celo pobijajo.

Tisti, ki se jim uspe prebiti do nas in imajo srečo, da jih ne vrnejo nazaj, imajo »neurejen status« in se le stežka prebijajo iz dneva v dan. Kapitala to ne zanima. Vojno dobičkarstvo cveti in, kot kaže, oblastnikom ni v interesu, da bi se kar koli spremenilo.

V poročanju o vojnah vlada enoumje, Evropska unija ne daje nobene pobude za mirovna pogajanja, njena zunanja politika je popolnoma zatajila, ko ni obsodila genocida, ki se v Gazi dogaja pred našimi očmi.

In Slovenija se njeni politiki ponižno uklanja.

Kot je v pesmi Zadnje besede Gaze zapisal palestinski pesnik Mohamad Abdul Munem, ki živi pri nas: »Morilec prireja resnico.« To velja za morilce na vseh straneh.

In vsak narod ima pravico do svobodnega življenja v neodvisni državi. Če ne želimo dopustiti, da bo zmagala izkrivljena resnica morilcev, če nočemo dopustiti, da si bo resnico prirejal kapital, če si želimo, da bodo naši politiki ukrepali prav, in če se želimo vrniti k zavezi, ki nam jo nalagajo tako temeljna listina PEN-a kot verzi našega nacionalnega pesnika, torej k zavzemanju za medsebojno spoštovanje in razumevanje različnih narodov in ljudi, se moramo najprej zavzeti za kritično mišljenje in svobodo izražanja ter ju omogočiti.

dr. Igor Divjak, podpredsednik Slovenskega PEN-a

Člani in članice Slovenskega PEN-a

Tanja Tuma, generalna sekretarka Mednarodnega PEN-a