Poslanci sprejeli novelo zakona o inšpekciji dela in urejanju trga dela

Poslanci so soglasno s 60 glasovi potrdili novelo zakona o inšpekciji dela, ki je del mini reforme trga dela. V razpravi so sicer opozorili, da nekatera vprašanja ostajajo odprta, med njimi problematika kadrovske podhranjenosti in omejenih pristojnosti inšpekcijskih služb.

Novela zakona o inšpekciji dela po navedbah pristojnega ministrstva rešuje predvsem dva pomembna problema, in sicer vprašanje prekarnosti in pristojnost inšpekcije v primeru neizplačila plač.

Kot je po junijski seji vlade, na kateri je ta potrdila predlog zakona, dejala ministrica za delo Anja Kopač Mrak, je prekarnost vse bolj razširjena ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. Spomnila je, da imamo v zakonodaji jasno zapisano, da mora biti sklenjena pogodba o zaposlitvi, v kolikor obstajajo elementi delovnega razmerja.

Ker se to velikokrat ne zgodi, je zdaj v zakonu jasno opredeljeno, da lahko inšpektor odredi delodajalcu, da mora delavcu v roku treh dneh glede na ugotovljeno stanje ponuditi pogodbo. "Predvidene so tudi sankcije, če tega ne stori," je dodala.

S tem ukrepom na ministrstvu zasledujejo preprečevanje nelegalne uporabe atipičnih oblik dela. Delavec ima pravno varstvo v primeru neizročitve predloga pogodbe o zaposlitvi ali v primeru izročitve neustreznega predloga pogodbe o zaposlitvi.

Druga pomembna določba se nanaša na pristojnost inšpekcije v primeru neizplačila plač. To je ena izmed kršitev, ki je od leta 2009 najpogostejša, je izpostavila Kopač Mrakova in dodala, da namen zakona ni, da takšna podjetja zaprejo, pač pa želijo preprečiti ponavljajočo se prakso pri nekaterih delodajalcih.

Inšpektor bo imel možnost, da lahko z odločbo prepove opravljanje dela do odprave nepravilnosti, če dvakrat v obdobju enega leta pravnomočno ugotovi, da delodajalec ni izplačal plače v skladu z določbami o plačilnem dnevu. Pri tem novem ukrepu inšpektorja gre za prepoved opravljanja dela, kjer so te nepravilnosti ugotovljene, in ne pri celotnem poslovnem subjektu. S tem ukrepom na ministrstvu zaostrujejo nadzor nad kršitvami povezanimi s plačilom za delo.

V predstavitvi stališč minuli teden so podporo noveli napovedali v vseh poslanskih skupinah z izjemo Levice. Andrej Šircelj (SDS) je sicer opozoril, da predlagane spremembe še vedno ne rešujejo problematike neplačevanja prispevkov, kar je v nekaterih primerih bolj pereče od neizplačevanja plač. Opozoril je tudi, da se v javnosti pojavljajo informacije, da so inšpektorji pri izbiri podjetij, ki jih bodo nadzorovali, pristranski.

Temu opozorilu se je pridružila tudi Iva Dimic (NSi), ki je ob tem izpostavila še kadrovsko podhranjenost inšpektorata. Po mnenju NSi k urejanju tega področja sodi tudi izboljšanje dela sodišč.

V Levici medtem vladi po besedah Luke Mesca očitajo, da je pripravila "premalo in prepozno". Kot je dejal, je delovna inšpekcija te ukrepe vladi predlagala že pred dvema letoma, a naletela na gluha ušesa. Opozoril je tudi, da ima socialni dumping več oblik, pri čemer v Levici izpostavljajo predvsem problematiko delavcev iz nezakonitih agencij, glede česar so neuspešno vložili tudi dopolnilo.

Poslanci tudi sprejeli novelo zakona o urejanju trga dela

Poslanci so z 54 glasovi za in 15 proti potrdili novelo zakona o urejanju trga dela, ki je del mini reforme trga dela. Strinjali so se, da je čim hitrejša vključitev brezposelnih med iskalce zaposlitve nujna, iz opozicijskih vrst pa je bilo v razpravi med drugim slišati očitke o nesorazmernosti sankcij.

Novela zakona vključuje dva pomembna elementa. Prvi se nanaša na čim prejšnje aktiviranje ljudi. Delavec ima po novem že v odpovednem roku dolžnost, da se prijavi na zavod za zaposlovanje, ob tem pa se takoj začnejo aktivnosti za iskanje nove zaposlitve.

Obveznost prijave delavca v evidenco iskalcev zaposlitve najkasneje v roku treh delovnih dni po vročitvi odpovedi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti so na ministrstvu predlagali zato, ker je verjetnost nove zaposlitve najvišja v prvih mesecih po izgubi dela. Na podlagi trenutno veljavnega zakona ima delavec v odpovednem roku zgolj možnost takšne prijave.

Hkrati se zaostruje sankcija za nespoštovanje te obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve - namesto sedaj veljavnega skrajšanja pravice do denarnega nadomestila se bo za prve tri mesece upravičenosti zdaj odmerni odstotek znižal z 80 na 60 odstotkov od osnove, kar pomeni nižje denarno nadomestilo.

Drugi zelo pomemben element pa je, da bodo imele osebe z nizko stopnjo izobrazbe, tudi tiste s srednješolsko izobrazbo, a ne iz deficitarnih poklicev, možnost, da v primeru zaposlitve največ 12 mesecev prejemajo še 20 odstotkov denarnega nadomestila. "S tem spodbujamo ljudi, da se zaposlijo in naslavljamo vprašanje minimalne plače," je junija pojasnila ministrica za delo Anja Kopač Mrak.

S spodbudo za zaposlovanje nižje in srednje izobraženih prejemnikov denarnega nadomestila želijo na ministrstvu doseči čim prejšnjo aktivacijo nižje in srednje izobraženih upravičencev do denarnega nadomestila, ki sicer možnost za zaposlitev imajo, vendar se zanjo zaradi upravičenosti do denarnega nadomestila ne odločajo.

Luka Mesec (Levica) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin minuli teden vladi očital, da so predlagane sankcije preostre in nesorazmerne. Ocenil je, da so trije dnevi za prijavo v evidenco iskalcev zaposlitve premalo, poleg tega pa zakon po njegovih besedah ljudi sili v to, da sprejmejo tudi najslabša dela.

Poleg Levice so podporo noveli odrekli še v SDS, kjer so po besedah Suzane Lep Šimenko kritični predvsem do predloga, da bi evidenco opravljanja študentskega dela vodila Študentska organizacija Slovenije. Po mnenju SDS gre namreč za zbirko občutljivih osebnih podatkov, pri čemer obstaja velika možnost zlorab. Bistveno bolje bi tako po mnenju poslanske skupine bilo, če bi s to bazo upravljal zavod za zaposlovanje, glede česar so neuspešno vložili tudi dopolnilo.