sobota, 22. februar 2025 leto 30 / št. 053
Po Titu Twitto: Kdo je bil tovariš Tito, ki je pred 41 leti umrl v Ljubljani in kdo so njegovi nasledniki

Mineva 41 let od smrti Josipa Broza Tita, predsednika SFRJ.
Umrl je v Ljubljani, v ljubljanskem UKC.
Njegov pogreb - pokopali so ga 8. maja leta 1980 v Hiši cvetja v Beogradu - še vedno velja za enega največjih pogrebov voditeljev v zgodovini.
V bolnišnico so ga sprejeli januarja istega leta, zaradi problemov s krvnim obtokom.
Pred smrtjo so mu tudi amputirali nogo, na kar sploh ni želel pristati, vse dokler je bil pri zavesti.
Toda že od sredine februarja se je nahajal v umetni komi.
Novico o Titovi smrti je Jugoslovanom sporočil napovedovalec Televizije Beograd Miodrag Zdravković.

»Umrl je tovariš Tito. To sta zvečer sporočila Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije in predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije delovnemu razredu, delovnim ljudem in občanom, narodom in narodnostim Socialistične federativne republike Jugoslavije«, se je glasila vest, ki je odjeknila po svetu.
Krsta s Titovimi posmrtnimi ostanki je naslednjega dne z Modrim vlakom potovala iz Ljubljane do Zagreba vse do Beograda.
Tri dni pozneje je na pogreb v Beograd prišlo 700.000 ljudi.
Prisotnih je bilo 209 delegacij iz 128 držav sveta. To je bil najbolj obiskan pogreb kakšnega državnika v 20. stoletju.
41. godišnjica od smrti Josipa Broza Tita: "Uz njega sam sve dobio, a sada sam sve izgubio"
— TV N1 Sarajevo (@N1infoSA) May 4, 2021
https://t.co/7UgjWrQbqE pic.twitter.com/z8GaLGZYls
Od Tita se je osebno poslovilo 31 predsednikov držav, 22 predsednikov vlad, 4 kralji, 6 princev in 11 predsednikov nacionalnih parlamentov.
Kljub temu, da se je svet nahajal sredi hladne vojne, so na Titov pogreb prišli državniki iz vsega sveta.
Na pogrebu so bili britanska predsednica vlade Margaret Thatcher, podpredsednik ZDA Walter Mondiale, Indira Ghandi (predsednica vlade Indije), Hosni Mubarak (podpredsednik Egipta), Sadam Husein (predsednik Iraka), Leonid Brežnjev (Generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze), švedski kralj Karl XVI Gustav in mnogi drugi državniki.

Tita so pokopali v Hiši cvetja na beograjskem Dedinju, kjer od leta 2013 poleg njega počiva tudi njegova soproga Jovanka Broz.
Njegov grob in bližnji Muzej Jugoslavije sta še danes obiskani destinaciji številnih turistov.
Josip Broz Tito je bil sicer rojen v Kumrovcu v nekdanji Avstro-ogrski, najverjetneje 7. maja 1892.
Vendar je v nekdanji državi kot dan njegovega rojstva obveljal 25. maj, ki je bil proslavljan kot »dan mladosti.«
Šolanje je končal leta 1905, dve leti pozneje se je preselil v Sisak, kjer je delal kot vajenec.
41.godina od smrti Josipa Broza Tita.
— Aleksandar Marton( ⰏⰀⰓⰕⰑⰐ ⰀⰎⰅⰍⰔⰀⰐⰄⰀⰓ) (@Alex_Marton) May 4, 2021
Nema političara bez mana!
Ono što je istina koju niko ne može da obori, je činjenica da je vodio uređenu državu.
Zemlja je bila poštovana i uticajna.
Za razliku od današnjih banana država regiona, SFRJ nije bila objekat, nego subjekat. pic.twitter.com/ySUhkZNcLB
Leta 1910 se je pridružil sindikatu metalurških delavcev in hkrati tudi Socialnodemokratski stranki Hrvaške in Slavonije.
Med letoma 1911 in 1913 je delal nekaj časa v Kamniku, Cenkovem v Bohemiji in Münchnu ter Mannheimu v Nemčiji.
Leta 1915 so ga poslali na vzhodno fronto v boj proti Rusom.

V Bukovini je bil huje ranjen, aprila pa ga je skupaj s celotnim bataljonom zajela ruska vojska.
Po večmesečnem zdravljenju so ga jeseni 1916 poslali v delovno taborišče. Aprila 1917 so ga znova aretirali zaradi organiziranja demonstracij vojnih ujetnikov.
Pozneje je pobegnil in se udeležil demonstracij v Sankt Peterburgu.

Pozneje so ga še dvakrat aretirali, novembra 1917 je vstopil v rusko vojsko, spomladi pa je zaprosil tudi za članstvo v ruski komunistični partiji.
O tem obdobju svojega življenja ni želel veliko govoriti.
Po revoluciji pa se je leta 1920 vrnil v na novoustanovljeno kraljevino SHS in se v Zagrebu včlanil v Komunistično stranko.
Po začetku druge svetovne vojne je postal voditelj odpora na celotnem ozemlju Jugoslavije, po koncu vojne pa predsednik države.
https://t.co/PlulVqdFjQ Nikad niko neće plakati ovako ni za jednim sadašnjim političarom.
— Emina . A. (@Emina2812) May 4, 2021
Jedan je Josip Broz Tito.
Bil je tudi eden od ustanoviteljev Gibanja neuvrščenih, ki obstaja še danes in združuje preko 120 držav sveta.
Povsem mogoče je, da se bodo neuvrščeni ponovno srečali v Beogradu letos jeseni.
Bil je predsednik vlade od 29. novembra 1945, po letu 1953 pa je bil predsednik Zveznega izvršnega sveta in predsednik Republike.

Od leta 1974 je bil tudi predsednik predsedstva SFRJ.
Imel je čin maršala Jugoslavije in poveljnika JLA.
Po njegovi smrti so se odnosi med republikami začeli zaostrovati, že ob koncu desetletja, na začetku katerega je umrl pa je SFRJ pričela razpadati v državljanski vojni.
Tito je čovjek koji je razaranje i rat pretvorio u stvaranje i mir."
— Nermin Nikšić (@NiksicN) May 4, 2021
Josip Broz Tito - 04.05.1980. - 04.05.2021. pic.twitter.com/yFegfRzCcN
Tita je marsikaj vezalo tudi na Slovenijo, ki jo je pogosto obiskoval.
Josip Broz je bil med drugim poročen tudi z Mariborčanko judovskih korenin, 22 let mlajšo Herto Haas, s katero sta se uradno ločila po drugi svetovni vojni.
Tito je imel tudi slovenske korenine, saj se je v Kumrovcu rodil kot sedmi otrok Hrvatu Franju Brozu in Slovenki Mariji Javoršek.
Heute vor 41 Jahren starb Josip Broz Tito. Zu seiner Beerdigung erschienen 4 Könige, 31 Präsidenten, 22 PremierministerInnen, 47 Außenminister, mehrere Prinzen und über 1 Mio Jugoslawen.
— SiMack (@simack___) May 4, 2021
In Jugoslawien stand die Zeit still. pic.twitter.com/AyVGv3l4ck
Najpomembnejšo vlogo je imel kot vodja odpora v nekdanji Jugoslaviji.
Aprila 1941 so jugoslovanski komunisti organizirali odporniško gibanje proti nacistom.

Tito se je med vojno udeležil Avnoja v Bihaću in Jajcu.
4. decembra 1943 je bil razglašen za vodjo začasne demokratične jugoslovanske vlade.
Nemci so ga med vojno večkrat poskušali ubiti. 5. aprila 1945 je Tito podpisal sporazum, s katerim je začasno dovolil, da ruska vojska vstopi na jugoslovansko ozemlje.
Ma da. Upalo mi u oko :)
— Socijalist (@socijali_ST) May 4, 2021
Doduse i ovo mi je bilo zanimljivo za procitat. Osvrt drugihhttps://t.co/pqTcZ4G8fU
O Titovi vlogi se še vedno veliko polemizira.
Toda ne glede na vse očitke o njegovih napakah, avtoritarizmu, pregonu političnih nasprotnikov in objektivni odgovornosti za povojne zločine se je ustalila ocena o njegovi večinoma pozitivni zgodovinski vlogi.
Ej, Janez ... Tole pa boli, kajne ... 209 delegacij iz 127 držav, med njimi 31 predsednikov držav, 22 predsednikov vlad, štirje kralji in pet princev ...
— roni.kordis (@RoniKordis) May 4, 2021
Death and state funeral of Josip Broz Titohttps://t.co/e95IF9Pe46
Nesporno dejstvo je, da je Jugoslavija na čelu s Titom v mednarodnem prostoru uživala visok ugled, tudi zaradi Gibanja neuvrščenih, katerega pobudnik je bil poleg tedanjih predsednikov Egipta, Gane, Indije in Indonezije prav Tito.
Jugoslavija je bila na Jalti v dogovoru Stalin-Churchill razdeljena v območje »polovičnega« vpliva SZ in zahodnih sil (50:50) in tako je tudi SFRJ bila zelo drugačna »socialistična« država od ostalih držav rigidnega vzhodnega bloka.

Ljudje so imeli v primerjavi z drugimi komunističnimi državami relativno visok življenjski standard in svobodo pri potovanjih v tujino, lahko dostopna delovna mesta, na voljo so bila stanovanja, brezplačno šolstvo in zdravstveni sistem.
Tito in tedanja oblast so preganjali drugače misleče in to je dejstvo.
V državi ni bilo parlamentarnega sistema ali popolne svobode medijev.

Toda obstajal je delegatski sistem, delavsko samoupravljanje in več svoboščin kot marsikje v drugih državah komunističnega bloka.
V državi so prav tako veljale drugačne vrednote, v skladu s katerimi je bilo razpihovanje mednacionalnega sovraštva uvrščeno visoko med nedopustna ravnanja.
Marsikaj od tega, kar danes pogrešamo tudi v neodvisni Sloveniji, kjer se obletnice Titove smrti večina medijev danes niti ni spomnila.
FOTO: Obeležena 41. godišnjica od smrti Josipa Broza Tita https://t.co/RETAIQbFN8
— TV N1 Beograd (@N1infoBG) May 4, 2021
Slovenija Titove dediščine ne zna izkoristiti niti pri stikih z neuvrščenimi, Janševa vlada in njeni politični sopotniki pa spomenike in ulice Titu odstranjujejo in se jih sramujejo, namesto da bi ob zavračanju nedemokratične Titove dediščine gradili na tem, kar je bilo v njegovem delovanju pozitivnega.
A lahko dobimo sliko, kakšen bo novi kip Ivana Blaznega na mestu Tita @norakrava?
— Čezvesoljska Zombi cerkev blaženega zvonjenja (@CZCBZ) May 2, 2021
Bong
Namesto tovariša Tita pa nam sedaj vlada maršal Twitto, ki je v Brdu pri Kranju, nekdanji rezidenci kralja Aleksandra in nato Tita, dal odstraniti kip svojega predhodnika.
Menda zato, da ne bi motil tujih državnikov v času predsedovanja Slovenije EU...
41 let smrti Tita ... sedaj imamo pa Twita ... pic.twitter.com/8yFbkzw5Vk
— Iztok Vutkovič (@IVutkovic) May 4, 2021
Čeprav bi se vsi ti državniki tudi od Tita lahko kaj naučili.
To pa je predvsem nasprotovanje nacionalizmom in šovinizmom, odpor nacifašizmu, zavzemanje za socialno pravičnost in napredek najbolj revnih in izkoriščanih ter nasprotovanje imperializmu velikih sil.
Vse to simbolizira Tito - in prav zato tisti, ki jim vse našteto zgoraj nikoli ni bila njihova intimna opcija - pobesnijo že samo ob omenjanju njegovega imena.
Now, 41 years ago, the great heart of Marshall Josip Broz Tito has stopped beating. pic.twitter.com/49PMUCzvSL
— (@Not_ftirich) May 4, 2021
Namesto tega pa imamo njegovega naslednika, maršala Twitta, kot se mu posmehujejo celo v uglednem francoskem Le Mondu, ki pa nas kljub priseganju na demokracijo zasipava le z vsem najslabšim iz ropotarnice komunizma - pregonom drugače mislečih, šovinizmom, nacionalizmom, žalitvami žensk, pisateljev, kulturnikov in državljanov, ki od vlade zahtevajo le transparentno delovanje.
In čiste račune.
Ampak karkoli že bo Twitto še naredil oziroma tvitnil, je jasno vsaj nekaj: Da mu zagotovo ne bodo postavljali spomenikov nikjer v tujini in da njegove podobe ne bo na domačih in ne niti na tujih bankovcih, tako kot je bila nekoč - Titova.