REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Po Titu Twitto: Kdo je bil tovariš Tito, ki je pred 41 leti umrl v Ljubljani in kdo so njegovi nasledniki

Po Titu Twitto: Kdo je bil tovariš Tito, ki je pred 41 leti umrl v Ljubljani in kdo so njegovi naslednikiVir: Twitter

Mineva 41 let od smrti Josipa Broza Tita, predsednika SFRJ.

Umrl je v Ljubljani, v ljubljanskem UKC.

Njegov pogreb - pokopali so ga 8. maja leta 1980 v Hiši cvetja v Beogradu - še vedno velja za enega največjih pogrebov voditeljev v zgodovini.

V bolnišnico so ga sprejeli januarja istega leta, zaradi problemov s krvnim obtokom.

Kljub temu, da se je svet nahajal sredi hladne vojne, so na Titov pogreb prišli državniki iz vsega sveta.

Pred smrtjo so mu tudi amputirali nogo, na kar sploh ni želel pristati, vse dokler je bil pri zavesti.

Toda že od sredine februarja se je nahajal v umetni komi.

Novico o Titovi smrti je Jugoslovanom sporočil napovedovalec Televizije Beograd Miodrag Zdravković.

Josip Broz Tito
Josip Broz Tito. Vir: Wikipedia
Prisotnih je bilo 209 delegacij iz 128 držav sveta. To je bil najbolj obiskan pogreb kakšnega državnika v 20. stoletju.

»Umrl je tovariš Tito. To sta zvečer sporočila Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije in predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije delovnemu razredu, delovnim ljudem in občanom, narodom in narodnostim Socialistične federativne republike Jugoslavije«, se je glasila vest, ki je odjeknila po svetu.

Krsta s Titovimi posmrtnimi ostanki je naslednjega dne z Modrim vlakom potovala iz Ljubljane do Zagreba vse do Beograda.

Tri dni pozneje je na pogreb v Beograd prišlo 700.000 ljudi.

Prisotnih je bilo 209 delegacij iz 128 držav sveta. To je bil najbolj obiskan pogreb kakšnega državnika v 20. stoletju.

Od Tita se je osebno poslovilo 31 predsednikov držav, 22 predsednikov vlad, 4 kralji, 6 princev in 11 predsednikov nacionalnih parlamentov.

Kljub temu, da se je svet nahajal sredi hladne vojne, so na Titov pogreb prišli državniki iz vsega sveta.

Na pogrebu so bili britanska predsednica vlade Margaret Thatcher, podpredsednik ZDA Walter Mondiale, Indira Ghandi (predsednica vlade Indije), Hosni Mubarak (podpredsednik Egipta), Sadam Husein (predsednik Iraka), Leonid Brežnjev (Generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze), švedski kralj Karl XVI Gustav in mnogi drugi državniki.

Tito v Ljubljani
Tito v Ljubljani. Vir: Wikipedia

Tita so pokopali v Hiši cvetja na beograjskem Dedinju, kjer od leta 2013 poleg njega počiva tudi njegova soproga Jovanka Broz.

Josip Broz Tito je bil sicer rojen v Kumrovcu v nekdanji Avstro-ogrski, najverjetneje 7. maja 1892, vendar je v nekdanji državi kot dan njegovega rojstva obveljal 25. maj, ki je bil proslavljan kot »dan mladosti.«

Njegov grob in bližnji Muzej Jugoslavije sta še danes obiskani destinaciji številnih turistov.

Josip Broz Tito je bil sicer rojen v Kumrovcu v nekdanji Avstro-ogrski, najverjetneje 7. maja 1892.

Vendar je v nekdanji državi kot dan njegovega rojstva obveljal 25. maj, ki je bil proslavljan kot »dan mladosti.«

Šolanje je končal leta 1905, dve leti pozneje se je preselil v Sisak, kjer je delal kot vajenec.

Leta 1910 se je pridružil sindikatu metalurških delavcev in hkrati tudi Socialnodemokratski stranki Hrvaške in Slavonije.

Med letoma 1911 in 1913 je delal nekaj časa v Kamniku, Cenkovem v Bohemiji in Münchnu ter Mannheimu v Nemčiji.

Leta 1915 so ga poslali na vzhodno fronto v boj proti Rusom.

Tito v 2. svetovni vojni in njegov pogreb
Tito v 2. svetovni vojni in njegov pogreb. Vir: Wikipedia

V Bukovini je bil huje ranjen, aprila pa ga je skupaj s celotnim bataljonom zajela ruska vojska.

Po večmesečnem zdravljenju so ga jeseni 1916 poslali v delovno taborišče. Aprila 1917 so ga znova aretirali zaradi organiziranja demonstracij vojnih ujetnikov.

Pozneje je pobegnil in se udeležil demonstracij v Sankt Peterburgu.

Jovanka in Josip Broz Tito
Jovanka in Josip Broz. Vir: Wikipedia
Leta 1915 so ga poslali na vzhodno fronto v boj proti Rusom. O tem obdobju svojega življenja ni želel veliko govoriti.

Pozneje so ga še dvakrat aretirali, novembra 1917 je vstopil v rusko vojsko, spomladi pa je zaprosil tudi za članstvo v ruski komunistični partiji.

O tem obdobju svojega življenja ni želel veliko govoriti.

Po revoluciji pa se je leta 1920 vrnil v na novoustanovljeno kraljevino SHS in se v Zagrebu včlanil v Komunistično stranko.

Po začetku druge svetovne vojne je postal voditelj odpora na celotnem ozemlju Jugoslavije, po koncu vojne pa predsednik države.

Bil je tudi eden od ustanoviteljev Gibanja neuvrščenih, ki obstaja še danes in združuje preko 120 držav sveta.

Povsem mogoče je, da se bodo neuvrščeni ponovno srečali v Beogradu letos jeseni.

Bil je predsednik vlade od 29. novembra 1945, po letu 1953 pa je bil predsednik Zveznega izvršnega sveta in predsednik Republike.

Tito na bankovcu in spomenik v Alžiru - po svetu jih je še veliko
Tito na bankovcu in spomenik v Alžiru - po svetu jih je še veliko. Vir: Twitter

Od leta 1974 je bil tudi predsednik predsedstva SFRJ.

Imel je čin maršala Jugoslavije in poveljnika JLA.

Po njegovi smrti so se odnosi med republikami začeli zaostrovati, že ob koncu desetletja, na začetku katerega je umrl pa je SFRJ pričela razpadati v državljanski vojni.

Tita je marsikaj vezalo tudi na Slovenijo, ki jo je pogosto obiskoval.

Tita je marsikaj vezalo tudi na Slovenijo, ki jo je pogosto obiskoval.

Josip Broz je bil med drugim poročen tudi z Mariborčanko judovskih korenin, 22 let mlajšo Herto Haas, s katero sta se uradno ločila po drugi svetovni vojni.

Tito je imel tudi slovenske korenine, saj se je v Kumrovcu rodil kot sedmi otrok Hrvatu Franju Brozu in Slovenki Mariji Javoršek.

Najpomembnejšo vlogo je imel kot vodja odpora v nekdanji Jugoslaviji.

Aprila 1941 so jugoslovanski komunisti organizirali odporniško gibanje proti nacistom.

Jovanka Broz
Dnevi ljubezni: Z Jovanko. Vir: Wikipedia, Twitter

Tito se je med vojno udeležil Avnoja v Bihaću in Jajcu.

4. decembra 1943 je bil razglašen za vodjo začasne demokratične jugoslovanske vlade.

Nemci so ga med vojno večkrat poskušali ubiti. 5. aprila 1945 je Tito podpisal sporazum, s katerim je začasno dovolil, da ruska vojska vstopi na jugoslovansko ozemlje.

O Titovi vlogi se še vedno veliko polemizira.

Toda ne glede na vse očitke o njegovih napakah, avtoritarizmu, pregonu političnih nasprotnikov in objektivni odgovornosti za povojne zločine se je ustalila ocena o njegovi večinoma pozitivni zgodovinski vlogi.

Nesporno dejstvo je, da je Jugoslavija na čelu s Titom v mednarodnem prostoru uživala visok ugled, tudi zaradi Gibanja neuvrščenih, katerega pobudnik je bil poleg tedanjih predsednikov Egipta, Gane, Indije in Indonezije prav Tito.

Jugoslavija je bila na Jalti v dogovoru Stalin-Churchill razdeljena v območje »polovičnega« vpliva SZ in zahodnih sil (50:50) in tako je tudi SFRJ bila zelo drugačna »socialistična« država od ostalih držav rigidnega vzhodnega bloka.

Vir: Twitter

Ljudje so imeli v primerjavi z drugimi komunističnimi državami relativno visok življenjski standard in svobodo pri potovanjih v tujino, lahko dostopna delovna mesta, na voljo so bila stanovanja, brezplačno šolstvo in zdravstveni sistem.

Tito in tedanja oblast so preganjali drugače misleče in to je dejstvo.

V državi ni bilo parlamentarnega sistema ali popolne svobode medijev.

Vajenec in mojster. Vir: Twitter
Vajenec in mojster. Vir: Twitter

Toda obstajal je delegatski sistem, delavsko samoupravljanje in več svoboščin kot marsikje v drugih državah komunističnega bloka.

V državi so prav tako veljale drugačne vrednote, v skladu s katerimi je bilo razpihovanje mednacionalnega sovraštva uvrščeno visoko med nedopustna ravnanja.

Marsikaj od tega, kar danes pogrešamo tudi v neodvisni Sloveniji, kjer se obletnice Titove smrti večina medijev danes niti ni spomnila.

Slovenija Titove dediščine ne zna izkoristiti niti pri stikih z neuvrščenimi, Janševa vlada in njeni politični sopotniki pa spomenike in ulice Titu odstranjujejo in se jih sramujejo, namesto da bi ob zavračanju nedemokratične Titove dediščine gradili na tem, kar je bilo v njegovem delovanju pozitivnega.

Namesto tovariša Tita pa nam sedaj vlada maršal Twitto, ki je v Brdu pri Kranju, nekdanji rezidenci kralja Aleksandra in nato Tita, dal odstraniti kip svojega predhodnika.

Menda zato, da ne bi motil tujih državnikov v času predsedovanja Slovenije EU...

Čeprav bi se vsi ti državniki tudi od Tita lahko kaj naučili.

To pa je predvsem nasprotovanje nacionalizmom in šovinizmom, odpor nacifašizmu, zavzemanje za socialno pravičnost in napredek najbolj revnih in izkoriščanih ter nasprotovanje imperializmu velikih sil.

Vse to simbolizira Tito - in prav zato tisti, ki jim vse našteto zgoraj nikoli ni bila njihova intimna opcija - pobesnijo že samo ob omenjanju njegovega imena.

Brozov 'naslednik' nas zasipava z vsem najslabšim iz ropotarnice komunizma - pregonom drugače mislečih, šovinizmom, nacionalizmom, žalitvami žensk, pisateljev, kulturnikov in državljanov, ki od vlade zahtevajo le transparentno delovanje in čiste račune.

Namesto tega pa imamo njegovega naslednika, maršala Twitta, kot se mu posmehujejo celo v uglednem francoskem Le Mondu, ki pa nas kljub priseganju na demokracijo zasipava le z vsem najslabšim iz ropotarnice komunizma - pregonom drugače mislečih, šovinizmom, nacionalizmom, žalitvami žensk, pisateljev, kulturnikov in državljanov, ki od vlade zahtevajo le transparentno delovanje.

In čiste račune.

Ampak karkoli že bo Twitto še naredil oziroma tvitnil, je jasno vsaj nekaj: Da mu zagotovo ne bodo postavljali spomenikov nikjer v tujini in da njegove podobe ne bo na domačih in ne niti na tujih bankovcih, tako kot je bila nekoč - Titova.

Delite članek