REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

»Oporišče bi jim preorali v pol ure!« Kaj je razkrilo Vučićevo vprašanje Rami in kako so skoraj »odrezali« sever Kosova

»Oporišče bi jim preorali v pol ure!« Kaj je razkrilo Vučićevo vprašanje Rami in kako so skoraj »odrezali« sever KosovaVučić, Putin, Orbán in orožje za Srbijo. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Kriza na Kosovu se je končala z izpustitvijo aretiranega nekdanjega srbskega policista in »garancijami« Evropske unije in ZDA, da bo tokrat Priština res spoštovala podpisane sposrazume in ustanovila »Zvezo srbskih občin,« kot se je sama zavezala.

Medtem je ob koncu starega in začetku novega leta skorajda prišlo do - nove vojne.

Srbski predsednik se je pohvalil, da so mediji poročali le o šestih havbicah 155 milimetrov, medtem ko jih je srbska vojska postavila 18. In da so takšne, da bi lahko »v pol ure preorale njihovo oporišče« oziroma oporišče albansko-kosovskih specialcev, ki so brez dovoljenja srbskih županov in KFOR-ja prišli na sever Kosova.

Ob tem je albanski predsednik Edi Rama opozoril, da ni prav, da so barikade postale legitimno orodje v političnem boju.

Vučić je s tem razkril, da imajo Srbi v Črni gori veliko manj pravic kot Albanci v Severni Makedoniji, čeprav jih v Črni gori živi približno enak odstotek, kot Albancev v Makedoniji, kar prav tako veliko pove o dvojnih kriterijih mednarodne skupnosti, ki je pogosto posegala v notranjo ureditev vseh držav v regiji.

Takoj se je oglasil srbski predsednik in albanskega kolega spomnil, kako so Albanci v Makedoniji ne le z barikadami, pač pa s terorizmom in napadi na vojsko in policijo današnje Severne Makedonije – leta 2000 dobili veliko več.

»Edi Rama pravi, da je cinizem, da so bile barikade razglašene za legitimno sredstvo političnega boja. On je moj prijatelj, a naj te vprašam Edi - kako je poboj makedonskih policistov postal legitimen cilj političnega boja? Tako so (Albanci) prišli v (makedonsko) vlado, Srbi v Črni gori pa nimajo niti približno podobnih pravic? Ljudje niso neumni. Ne podcenjujte srbskega naroda,« mu je sporočil Aleksandar Vučić.

Vučić je s tem razkril še eno dejstvo - da imajo Srbi v Črni gori veliko manj pravic kot Albanci v Severni Makedoniji, čeprav jih v Črni gori živi približno enak odstotek, kot Albancev v Makedoniji, kar prav tako veliko pove o dvojnih kriterijih mednarodne skupnosti, ki je pogosto posegala v notranjo ureditev vseh držav v regiji.

Edi Rama Vir:Twitter
Edi Rama. Vir:Twitter, zajem zaslona

Medtem so srbski mediji objavili dele načrta, ki bo izpeljan na Kosovu, v kolikor bo mednarodna skupnost znova poskusila izigrati Srbe s Kosova in Metohije.

To bi lahko bila točka brez vrnitve: prišlo bi do hermetičnega zaprtja severa južne srbske pokrajine in prekinitve vseh komunikacij s centralnimi albanskimi oblastmi v Prištini.

Sogovorniki Večernjih Novosti, ki jim je poznan ta načrt pravijo, da Srbi »ne grozijo s praznim orožjem« in da bi načrt za »amputacijo« severa Kosova lahko hitro uresničili, kar dokazuje tudi hitra postavitev in hitra odstranitev barikad.

Tehnično bi to pomenilo blokado štirih ključnih cest. Tri vodijo iz Severne Mitrovice - prva proti Vučitrnu in naprej v Prištino, druga proti Obiliću, tretja pa proti Drenici, torej Metohiji.

Četrta »rampa« bi bila postavljena na cesti od Zubinega Potoka proti Drenici.

Z barikadami na mostu čez Ibar v sami Mitrovici bi bil Prištini fizično onemogočen dostop do območij na severu, kjer je večinsko srbsko prebivalstvo.

Naslednja točka tega načrta bi bila prekinitev vseh stikov s prištinskimi oblastmi in ponovna vzpostavitev ključnih srbskih institucij na področju civilne zaščite, zdravstva, izobraževanja ...

Odločitev o odstranitvi barikad je bila sprejeta, vendar je ostalo ogromno nezaupanje v Prištino, pa tudi do mednarodne skupnosti, saj so bili dogovori doslej neštetokrat kršeni, so dejali v Beogradu.

Predstavniki kosmetskih Srbov so se sicer v četrtek zvečer po skoraj treh tednih mirnih protestov zaradi terorja Albina Kurtija, predsednika začasnih institucij v pokrajini odločili odstraniti barikade.

ZDA in EU sta zagotovili, da Priština ne bo aretirala udeležencev protestov, KFOR pa, da vdorov kosovskih varnostnih sil na severu brez dovoljenja te misije in soglasja lokalne srbske skupnosti ne bo.

Odločitev o odstranitvi barikad je bila sprejeta, vendar je ostalo ogromno nezaupanje v Prištino, pa tudi do mednarodne skupnosti, saj so bili dogovori doslej neštetokrat kršeni, so dejali v Beogradu.

Srbski politiki velikokrat opozarjajo tudi na dejstvo, da se po etničnem čiščenju Srbov leta 1999 in nato še leta 2004 večina razseljenih nikoli več ni mogla vrniti na Kosovo, čeprav bi za to morala poskrbeti tudi mednarodna skupnost.

Pred nekaj dnevi je prištinska vlada prepovedala vstop na Kosovo, kjer ima Srbska pravoslavna cerkev svoj sedež, tudi patriarhu Porfiriju, ki je sicer vztrajen zagovornik mirnega sožitja Srbov in Albancev.

Nekdanji poveljnik protiobveščevalne službe Ljuban Karan za »Novosti« pravi, da je to jasno sporočilo Srbom in da če jih Kurti in Zahod zavajata in prevarata v tem zadnjem dogovoru, te možnosti ne bodo več imeli: »Zapiranje severa je tehnično relativno enostavno izvedljivo, to smo videli pri zadnjih barikadah, ki so bile hitro postavljene in odstranjene. Dobro je, da se barikade odstranjujejo in da se v dejanjih ZDA, EU in Kforja, razen njihove odstranitve, prvič od srbske strani ne zahteva izpolnjevanje drugih obveznosti. Poslano jim je bilo tudi jasno sporočilo, da obstaja konkreten načrt, ki bo aktiviran, če bo zaupanje Srbov izdano.«

Ognjen Karanović iz Centra za družbeno stabilnost pa pravi, da morda tega skrajnega načrta ne bo potrebno izvršiti: »Upam, da ne bo potrebe po tem. Kurti je dobil ostro opozorilo EU in ZDA, ki sta se tudi pisno zavezali, da bosta izpolnili zahteve Srbov s Kosova in Metohije. Če jih bo Kurti kršil, bo za to potreben odziv mednarodne skupnosti in Kforja, ki bi ga morala disciplinirati. Če tega ne zmorejo, bo to storil srbski narod s pomočjo države, s preizkušenimi metodami, ki očitno dajejo rezultate.«

Na vprašanje, ali obstaja nevarnost, da bi aktiviranje načrta za zaprtje severa Kosova povzročilo »povračilne ukrepe«, torej kakšen oborožen odziv Prištine in njihovih zaveznikov, Karan pravi, da dejstvo, da so kosovski Srbi prejeli nedvoumno podporo države, da bo zaščitila Srbe v pokrajini.

Srbija bi lahko računala tudi na podporo najmanj dveh stalnih članic VS OZN, obenem pa je srbska vojska tudi bistveno boljše oborožena, kot je bila leta 1999, ko je NATO napadel državo.

Ob tem pa lahko Srbija danes, še posebej, če bi bila njena akcija omejena na zaščito Srbov – računa celo na podporo zaveznikov v zvezi NATO, na primer - Madžarske, ki je Kosovo priznala, a ne glasuje več v korist Kosova v mednarodnih organizacijah.

Srbija po trditvah nekaterih zahodnih držav ne sme intervenirati na Kosovu, da ne bi kršila t. i. suverenosti te entitete. Toda to seveda ni res.

Ker Kosovo niti Meddržavno sodišče v Haagu ne priznava za državo, ima Srbija v primeru vztrajnih kršitev mednarodnega prava in resolucije VS OZN 1244 pravico do intervencije na lastnem ozemlju, ki je povsem enaka tisti, ki jo Zahod priznava Ukrajini v boju za njene mednarodne meje.

Ker Kosovo niti Meddržavno sodišče v Haagu ne priznava za državo, ima Srbija v primeru vztrajnih kršitev mednarodnega prava in resolucije VS OZN 1244 pravico do intervencije na lastnem ozemlju, ki je povsem enaka tisti, ki jo Zahod priznava Ukrajini v boju za njene mednarodne meje.

Srbijo pred intervencijo zadržuje ocena teže povračilnih ukrepov EU in ZDA.

Srbija si zato prizadeva, da bi se pravice Srbov na Kosovu zavarovale po mirni poti - vendar se uporabi sile seveda ne bo odpovedala.

Zato ima Priština veliko razlogov, da se tokrat loti izvrševanja obveznosti, tudi zato, ker je od razglasitve neodvisnosti te entitete že 28 držav preklicalo svoje mednarodno priznanje Kosova kot države.

Na ta način Kosovo ne more postati članica OZN niti v primeru, če bi se vse velike sile odločile, da je to pravi korak. Za sprejem v OZN je namreč potrebna dvotretjinska večina v GS OZN, te pa Kosovo nima več.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke