REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Odslej polovica slovenskega vojaškega proračuna za Ukrajino? »Ukrajina potrebuje desetkrat več orožja!«

Odslej polovica slovenskega vojaškega proračuna za Ukrajino? »Ukrajina potrebuje desetkrat več orožja!«Slovenski vojaki - kmalu v Ukrajini? Če bo slovenska vlada namreč še naprej pridno sledila navodilom iz Kijeva, bo morala tudi Slovenija kmalu zelo povečati svoje vojaški proračun, za več kot polovico in hkrati to drugo polovičko poslati – Ukrajini! Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Nekdanji veleposlanik Kijeva v Berlinu in zdaj namestnik ukrajinskega zunanjega ministra Andrij Melnik še naprej pritiska na vse evropske vlade, najbolj med njimi pa Nemčijo, ki jo je imel že prej za stalno tarčo.

V zadnjem intervjuju je dejal, da potrebuje Ukrajina desetkrat več orožja, kot ga je dobila in da naj njeni »partnerji« z Zahoda presežejo »umetne rdeče črte« ter njegovi državi namenijo en odstotek bruto družbenega proizvoda svoje države.

To je približno toliko, kolikor je Slovenija v preteklosti letno porabljala za svojo vojsko in približno polovica sredstev, ki jih bo obrambi namenila v prihodnje.

Ob tem je Melnik obtožil vlado Olafa Scholza, da Ukrajini ni poslala letal Eurofighter in Typhoon.

V intervjuju za RBK-Ukrajina je Melnik dejal, da bi lahko Nemčija dobavila še več oklepnih vozil.

Po besedah Melnika ima Bundeswehr v službi 328 tankov Leopard 2, od tega jih je Ukrajina prejela le 18, to je približno 6 odstotkov.

Od skupnega števila BMP Marder je Ukrajina prejela le 5 odstotkov oklepnikov, je potarnal ukrajinski uradnik.

Melnik je tudi nezadovoljen, ker Nemčija ni zagotovila niti enega oklepnega transporterja znamke fuchs:

»Vsekakor je več kot 3 milijarde evrov za orožje, ki nam ga je Nemčija dala v več kot trinajstih mesecih vojne, res kul, in hvaležni smo za to podporo. Toda bodimo iskreni: Očitno ni dovolj!«

Melnik je v istem intervjuju potožil, da v Nemčiji naraščajo zahteve po miru v Ukrajini in pogajanjih z Rusijo, vojna pa je izginila z naslovnic nemških osrednjih medijev.

Obregnil se je tudi na nekdanjega nemškega tankista, ki je doživel spopade v Ardenih. Spomnil se je, kako so si vsi tankisti želeli le, da preživijo in izrazil prepričanje, da bodo nemški tanki v Ukrajini le podaljšali konflikt, ne bodo pa spremenili poteka vojne. Melnik ga je seveda takoj brutalno napadel.

Medtem je inštitut SIPRI izdal poročilo, iz katerega je razvidno izjemno povečanje stroškov za obrambo v Evropi.

Vojaški izdatki Evrope so po teh podatkih lani dosegli raven hladne vojne.

Ukrajina je po ruski invaziji povečala izdatke za 640 odstotkov na 44 milijard dolarjev, svetovni vojaški izdatki pa so se lani povečali na rekordnih 2,24 bilijarde dolarjev, ugotavlja Stockholmski mednarodni inštitut za mirovne raziskave (SIPRI).

Vodilna država po višini izdatkov ostajajo ZDA (877 milijard dolarjev), sledita Kitajska (292 milijard) in Rusija (86,4 milijarde). Za njimi sta Indija (81,4 milijarde) in Savdska Arabija (75 milijard dolarjev).

Evropski vojaški izdatki so se medtem povečali za 13 odstotkov na 480 milijard dolarjev.

Vojaška poraba srednjeevropskih in zahodnoevropskih držav je lani dosegla 345 milijard dolarjev.

Ruski tanki v tovarni Vir: Telegram
Tekoči trak: Ruski tanki v tovarni. Vir: Telegram, posnetek zaslona

Izdatki so za tretjino večji kot pred desetletjem, ob upoštevanju inflacije pa so prvič presegli raven iz leta 1989, ko se je končala hladna vojna.

V Evropi so ene največjih letnih povečanj izdatkov imeli na Finskem (36 %), v Litvi (27 %), na Švedskem (12 %) in na Poljskem (11 %).

Trend povečevanja oboroževanja v Evropi se bo po poročanju Guardiana v prihodnjih letih še nadaljeval, temu trendu pa sledi tudi Slovenija.

Izdatki za NATO 2018
Do leta 2014 Slovenija sploh ni dosegala niti en odstotek BDP-ja za vojsko, leta 2018 ga je komaj presegla, v prihodnje bo porabila dva - ali morda celo tri, od tega enega za Ukrajino? Vir: Posnetek zaslona

A očitno ne dovolj: če bo torej Slovenija morala slediti navodilom namestnika ukrajinskega zunanjega ministra (in le zakaj ne, saj gre za državo, ki trenutno menda brani evropske vrednote), ki ima očitno zelo velik vpliv v Evropi – slovenska vlada pa vedno pridno sledi vsem navodilom, ki iz Kijeva preko Bruslja in Washingtona pošiljajo v evropske prestolnice - bo morala tudi Ljubljana kmalu zelo povečati svoje vojaški proračun, za več kot polovico.

In hkrati to drugo polovičko poslati – Ukrajini!

Socialnim programom, zdravstvu, šolstvu, znanosti, novim stanovanjem - vsemu temu pa bo na Slovenskem seveda namenjenega ustrezno manj denarja.

Vlada, vzpostavljena na volitvah na današnji dan pred letom dni prav zaradi reform in ne zaradi večjega vojaškega proračuna, pa bi seveda prav zato lahko na koncu doživela najbolj uničujoč udarec.

In za njo bi lahko prišla desnosučna vlada, ki bi bila še bolj nakonjena oboroževanju in sodelovanju Slovenije v vojni...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek