Odšel je Jože Mencinger, pronicljiv, načelen in brezkompromisen borec za ekonomsko pravičnejši svet

V 82. letu starosti je umrl ekonomist, profesor in nekdanji politik Jože Mencinger. Leta 1975 je doktoriral v ZDA, pozneje pa predaval na številnih univerzah.

Predaval je na več univerzah, v prvi slovenski vladi pa je opravljal funkcijo gospodarskega ministra. Bil je tudi član državnega sveta in fiskalnega sveta.

Mencinger je leta 2001 je prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije, maja 2020 pa je bil imenovan za častnega meščana Ljubljane. Po upokojitvi mu je Univerza v Ljubljani, kjer je predaval, podelila naziv zaslužni profesor.

Poslovil se je strokovnjak in politik, ki je bil brez dlake na jeziku. Krasila sta ga pronicljivi um in smisel za humorne prispodobe. Ni veliko takih. https://t.co/wJlCJUoxu3

— Aleš Zalar (@AlesZalar) August 27, 2022

O smrti priznanega slovenskega ekonomista so sožalje izrekli števlni v državi, od predsednika vlade do predsednika države do nekdanjih politikov, ekonomistov, nekdanjih ministrov in mnogih drugih.

“Odšel je oče naše gospodarske samostojnosti,” je tvitnil evropski poslanec Milan Brglez. "Krasila sta ga pronicljivi um in smisel za humorne prispodobe. Ni veliko takih,” se je Mencingerja v tvitu spomnil nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar.

Mencinger je bil v slovenski družbi res nekaj posebnega in izjemnega.

Ne le zato, ker je bil izjemno razgledan, pač pa tudi zato, ker je bil izjemno pogumen in strokovnjak, ki je pri svojih stališčih vztrajal navkljub pritiskom močnih in pogosto tako, da se je upiral tudi večinskemu javnemu mnenju.

V svojih analizah je vedno razmišljal predvsem o rezultatih ekonomskih politik za celotno družbo in še posebej o tem, kako bodo vpliali na “navadne” državljane, delavce, študente in tiste, ki so v družbi najbolj ranljivi.

V tem pgledu je pogosto razkrival tudi nečednosti velikih podjetij in korporacij, nepravčnost svetovne ekonomske ureditve, neenako menjavo in političen vpliv najmčnejših držav sveta na manjša gospodarstva.

Na svidenje, Jože Mencinger

Moje slovo:https://t.co/Q6Vbax0hAM

— Luka Mesec (@LukaMesec) August 28, 2022

Zastopal je evropske ideje in bil hkrati kritičen do preveč hlapčevskega odnosa, ki so ga evropske institucije gojile do ZDA.

V času osamosvojitve Slovenije je postal znan predvsem po nasprotovanju idejam ekonomista Jeffreya D. Sachsa, po tem, ko je bila Slovenija že del EU, pa je ostal kritičen tako do številnih napak Evropske Unije kot do zveze NATO.

Jeffrey D. Sachs, ki je danes izjemno kritičen do politike ZDA in zahoda nasploh je v času padca Berlinskega zidu ponujal nekdanjim socialističnim državam precej poenostavljen sistem prehoda v tržno gospodarstvo s pomočjo “lastninskih certifikatov”, ki pa so omogočili tudi hiter vzpon tajkunov in koncentracijo prej državnega ali družbenega lastništva v rokah le nekaterih.

Slovenija se je tudi po Mencingerjevi zaslugi izognila najslabšemu modelu tega pristopa, niso pa ji bile prihranjene prav vse slabe posledice.

Bil je razgledan in zanimiv predavatelj, zvest svojim prepričanjem, za vedno pa mi bo ostal v spominu tudi njegov legendarni “zarad’ mene”. Naj počiva v miru… https://t.co/QXluI84suq

— Blaž Kovačič Mlinar (@KovacicMlinar) August 27, 2022

Tu je na primer eden od zapisov, ki lepo povzema Mencingerjevo delovanje in razmišljanje.

“Včeraj sem na kratko pisal o smrti dr. Mencingerja. Naj njemu v spomin danes na kratko opišem za kašno privatizacijo se je zavzemal, pa bil "povožen."

Danes imate v ZDA lepo število podjetij, katerih lastniki so samo zaposleni. Kdor se zaposli v takem podjetju, mu podjetje odpre račun, na katerega dobi delnice podjetja. Z njimi ne sme trgovati, kaj šele prodati izven podjetja. Zamisel namreč je, da lahko o tem podjetju odloča le tisti, ki v njem dela, kar preprečuje služenje tistim, ki v tem podjetju ne delajo. Ko zaposleni odide drugam, delnice ostanejo v podjetju in čakajo naslednjega zaposlenega. Za uresničitev te zamisli je dr. Mencinger pripeljal strokovnjake iz ZDA. Poizkušal je tudi pri nas realizirati idejo, da zaposleni odločajo o svojem delu ter rezultatih dela.

Toliko na kratko in s svojimi besedami. Lakotniki ala Peterle in Drnovšek so bili proti temu, pripeljali američana Sachsa, ocenili na oko vrednost vse lastnine v SLO ter jo v obliki delnic razdelili med ljudi. Pozabljalo se je, da se pri samoupravljanju podjetja govori o lastnini produkcijski sredstev in ne o vsem, saj marsikaj pripada državi tudi na zahodu.

Rezultat je znan. Mrhovinarji so izkoristili tako naivnost, kot pohlep državljanov, ki so hoteli služiti brez dela, jih opeharili, lastninili najboljše firme ter razprodali, uničili, ali oboje. Sam osebno za to žalost najbolj krivim Drnovška. Dr. Mencinger je protestno izstopil iz poitike, kar je pozneje obžaloval, saj je s tem sam sebi preprečil, da bi branil slovensko gospodarstvo, za katero je rekel, da so ga mrhovinarji demokracije, hitreje uničili, kot smo ga v socializmu ustvarili.

Ohranimo nanj lep spomin in se potrudimo, da se ideja o soupravljanju na osnovi lastnine produkcijskih sredstev uresniči. Žalost je, da se pri nas za to zavzema samo Levica,” je o tem povsem točno zapisal skrbnik FB strani Necenzurirano Boris Kononenko.

Včeraj nas je zapustil ekonomist Jože Mencinger, oster kritik tako jugoslovanskega samoupravljanja kot tudi neoliberalne politike šok terapije in varčevalnih ukrepov, ki je bil zmerom zavezan intelektualni načelnosti in širini ter družbeni kritiki. https://t.co/P6CcVO8WWn

— Inštitut za delavske študije (@delavskestudije) August 28, 2022

Že leta 2010 je tudi opozarjal na napake, ki so danes še bolj očitne.

“Nekoč smo rekli, da smo prvi kmet na vasi, zdaj smo pa zadnji meščan v mestu. v Evropi ne vem kakšnega pomena ne moremo imeti. EU je v veliki meri zelo podobna Jugoslaviji in zelo so mi zamerili, ko sem govoril o tej podobnosti. Objektivno gre za iste probleme, za problem v stopnji razvitosti. Gre za skupnost držav ali pa državnih elit, ki živi na tem, da ima demokratični deficit, brez tega EU sploh ne bi bilo. Ljudje so zavrnili ustavo, potem pa so birokrati našli rešitev v Lizbonski pogodbi. Podobnosti so zelo velike in se vedno bolj kažejo…Kakšen je položaj Slovenije znotraj EU? Položaj Slovenije je drugačen. Prej prvi kmet na vasi, zdaj pa ne zelo pomemben meščan v neki drugi skupnosti. V ekonomskem pomenu nismo več država, smo samo še regija. Država ima običajno svoj denar, svoje davke, svoj gospodarski sistem in ima neke meje. Nič od tega več nimamo in smo postali regija znotraj EU, ki ima bistveno manj besede, kot smo je imeli kot republika znotraj Jugoslavije. Ne govorim, da je to slabo ali da ni slabo, objektivno moramo priznati, da je takšna situacija…Zelo me moti vzdušje v Sloveniji. Vsako stvar se vidi najprej kot nekaj slabonamernega, nobene stvari ne vidijo več dobronamerno. Ljudje začnejo v trenutku, ko se jim začne slabšati položaj, razmišljati o tem, kdo je kriv. Položaj se mi zdi razumljiv. Kar se tiče svetovne krize, pa ne bi govoril samo o problemu vrednot v Sloveniji. Vrednote smo dobili iz sveta. Mi tega nismo zakrivili, smo samo sopotniki svetovne gospodarske krize, ki jo je zagrešil pohlep…V življenju je treba biti bolj potrpežljiv. Povsem nesmiselno je, da se gremo v Sloveniji gospodarsko rast, večjo kot štiri odstotke. To zmoremo z lastnim varčevanjem, če hočemo več, se moramo zadolževati. To se je zgodilo v hazarderskih letih, ko smo pospeševali gospodarsko rast. Izstopata gradbeništvo in finančne storitve, ki sta v veliki meri kriva za naše probleme. Če tega ne bi bilo, bi se Slovenija mogoče že začela vleči iz krize. Kako se bomo izvlekli, pa slej ko prej ni odvisno od nas. Naša vlada lahko kvečjemu popravlja socialne probleme, ne more pa vplivati ne na začetek ne na konec krize,” je dejal za Siol.

Vseskozi se je ob tem ukvarjal z makroekonomsko analizo, analizo ekonomskih sistemov in ekonomsko politiko ter s svojimi analizami poskušal vplivati na gospodarski sistem.

Njegovi posegi v javne razprave so bili strokovni, opredeljeni in duhoviti. Med vsemi SLO ekonomisti najbrž tisti, ki se je najiskreneje, vztrajno in z odmevnimi objavami posvečal #UTD. Trdil je, da je finančno vzdržen, problem je politični konsenz zanj. https://t.co/MwegYWlXh6

— Igor Pribac (@IgorPribac) August 27, 2022

Bil je tudi pogost gost tujih medijev in dopisnikov, ki so se ob poročanju iz Slovenije pogosto zanašali na njegove analize o stanju v Sloveniji in EU.

Odšel je kot pronicljiv, načelen in brezkompromisen borec za ekonomsko pravičnejši svet.