Odkrito iz Evropskega parlamenta: Ali je slovensko sodstvo (dovolj) evropsko naravnano?

Na slovenske predstavnike v Evropskem parlamentu smo se obrnili s prošnjo za komentar glede slovenskega sodstva v odnosu z zakonodajo Evropske unije. Ali so slovenski sodniki dovolj seznanjeni z relevantno zakonodajo in je le-ta primerno uporabljena v sodnih postopkih, kot tudi glede postopkov proti Sloveniji na evropskih sodiščih? Do konca redakcije smo dobili le dva odgovora: od Franca Bogoviča in Igorja Šoltesa.

Franc Bogovič (SLS/ELS)

Žal se v Evropskem parlamentu ne ukvarjam s področjem pravosodja, zato lahko podam zgolj splošno mnenje. Vnos evropske zakonodaje v slovenski pravni red sicer poteka po mojih izkušnjah iz ministrstva in Državnega zbora RS povečini tekoče in brez zapletov. Res pa je, da tu in tam pride do zamud pri implementaciji, ki pa se po opozorilu Evropske komisije po navadi hitro uredijo. Glede na izkušnje sem mnenja, da bi Slovenija morala centralizirati pravne odnose z EU. Danes so namreč pravne zadeve v odnosu do EU raztresene po različnih ministrstvih, kar mnogokrat zahteva tudi ogromno nepotrebnega usklajevanja, celo improvizacije. Na tem mestu bi zagotovo potrebovali nekoga, ki ima pregled nad vsem in lahko ustrezno vodi določene postopke. Glede najemanja tujih pravnih pisarn se moramo zavedati, da so določena področja izredno specializirana in zagotovo bi bilo predrago vzdrževati tako velik pravobranilski aparat, da bi lahko zelo kakovostno pokrival vsa pravna področja. Zato se mi zdi takrat ko je to potrebno, najemanje strokovnjakov primerno, seveda, če so potem temu primerni tudi učinki oz. rezultati. Namreč, velikokrat se nam dogaja, da je državno pravobranilstvo kadrovsko in finančno preveč podhranjeno v primerjavi z nasprotno stranjo, kar posledično pomeni tudi slabše rezultate. Ravno zato bi nek centralni organ moral oceniti od primera do primera, kakšne kadre in resurse potrebujemo, da ne bomo izgubljali tožb po nepotrebnem.

Slovenci se sicer bolj in bolj zavedajo, da ima Evropska Unija določen vpliv tudi na njih, tudi prek skupne zakonodaje. Vendar velika večina te zakonodaje je tako ali drugače že vgrajena v slovenski zakonodajni okvir, tako da s tem ne vidim težav. Tisti, ki to poznavanje potrebujejo oz. se s tem ukvarjajo, brez težav pridejo do vseh potrebnih informacij. Predvsem si želim, da bi se Slovenci malo bolj zanimali za evropsko politiko, kjer konec koncev odločamo o zelo pomembnih zadevah, ki imajo vpliv na vsakega posameznika. Velikokrat gre za precej pomembnejše zadeve od določenih ideoloških notranjepolitičnih prepirov v Sloveniji.«

Igor Šoltes (Lista dr. Igorja Šoltesa/Zeleni)

Že večkrat sem opozoril, da smo v procesu približevanja evropskim integracijam in žal tudi kasneje pogosto nekritično v notranji pravni red prenesli številne direktive in druga pravila Unije, pri tem pa zanemarili notranjo harmonizacijo prava. Posledica je vedno večja normiranost na vseh področjih življenja, kar je povzročilo pravi pravni labirint, iz katerega se je težko znajti. Včasih tudi uradniki na ministrstvih ne vedo, kaj določen predpis v resnici pomeni v praksi. Mislim, da je treba v tem procesu tesneje povezati delovanje vlade, stroke, parlamenta, civilne družbe in vse deležnike, tega v tem trenutku enostavno manjka. Je pa treba na tem mestu opozoriti tudi na to, da EU zakonodaja pogosto državam članicam dopušča svobodo pri izbiri ukrepov, kar moramo znati izkoristiti na način, da se pri tem upošteva potrebe našega slovenskega prostora, da ne prihaja do nalaganja nepotrebnih birokratskih ovir in da se seveda upoštevajo tudi naše razvojne in druge prioritete.

Kar se tiče zavedanja državljanov Slovenije o vplivu evropske zakonodaje sem žal mnenja, da se tega premalo zavedamo. Problem je seveda tudi ta, da je sistem EU institucij preveč zapleten in ga ljudje enostavno ne razumejo. Zato sem že večkrat poudaril, da je treba reformirati tudi posamezne postopke, da bodo ti enostavnejši in učinkovitejši. Vprašanje je tudi, koliko ljudje sploh poznajo način delovanja EU, postopke odločanja, možnosti vplivanja na odločitve. Občutek imam, da smo pri izobraževanju o EU naredili premalo. Vprašajmo se, ali ljudje sploh poznajo mehanizem evropske državljanske pobude, ki je pomemben instrument neposredne demokracije. Je pa seveda res, da ta del zelo otežuje tudi EU sama. Že večkrat sem pozval k reformi sedanje oblike evropske državljanske pobude, saj je od več kot 50 pobud evropskih državljanov Evropska komisija samo tri pobude označila za dopustne, a niti eni sami do sedaj še ni sledil zakonodajni predlog. Potem se seveda ne moremo čuditi kritikam o demokratičnem deficitu Evropske unije. Gre torej za dvosmerni proces, državljani morajo biti bolj angažirani in aktivni, a tudi EU mora to spodbujati in omogočati z dostopnimi in razumljivi instrumenti. Tukaj ima pomembno vlogo tudi Hiša EU v Sloveniji, kjer domujeta tako predstavništvi Evropske komisije kot Evropskega parlamenta, kjer se lahko državljani podrobneje seznanijo z ustrojem in delovanjem EU. Prav tako pa se tudi sam z različnimi aktivnostmi in dogodki širom Slovenije trudim prispevati k dvigu zavedanja o pomenu EU in prednosti, ki jo to prinaša za Slovenijo.

Glede posebne skupine slovenskih pravnikov za zastopanje Slovenije na evropskih sodiščih pa sem v preteklosti že izpostavil, da je potrebno storiti vse, da se optimalno izkoristi razpoložljive domače kadrovske vire. Glede na specifičnost in strokovno zahtevnost zastopanja Republike Slovenije pred tujimi sodišči pa je potrebno pretehtati smiselnost vključitve zunanjih strokovnjakov v vsakem posameznem primeru.