Odkrito iz državnega zbora: Mešani občutki glede razsodbe arbitražnega sodišča

Danes objavljamo poglede državnozborskih poslancev (oz. političnih strank) na najbolj odmeven politični dogodek tega tedna, t. j. razglasitve sodbe arbitražnega sodišča o določitvi kopenske in pomorske meje med Hrvaško in Slovenijo.

Stranka modernega centra

Stranka modernega centra (SMC) pozdravlja razsodbo arbitražnega sodišča, ki zapira 26 let trajajoče urejanje mejnega vprašanja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.

Arbitražni postopek je posledica dejstva, da se nekdanja politična vodstva Slovenije in Hrvaške niso uspela sama dogovoriti o rešitvah. Zaradi tega sta državi ob procesu vstopanja Hrvaške v Evropsko unijo prepustili reševanje mejnega vprašanja tretji strani – arbitražnemu sodišču.

Razsodba arbitražnega sodišča je dokončna in pravno zavezujoča za obe državi. Kljub temu, da vsa naša pričakovanja niso bila izpolnjena je v skladu s slovenskim, evropskim in mednarodnim pravnim redom potrebno razsodbo spoštovati in implementirati.
SMC podpira namen vlade, da procesu implementacije pristopi preudarno. Vlada naj s Hrvaško čim prej poskuša vzpostaviti dialog o implementaciji.
Vlada naj prav tako predlaga ukrepe, ki bodo ljudem, ki jih razsodba neposredno zadeva, zagotovili uživanje pravic še naprej v čim večji meri glede na dosedanje stanje.

Slovenska demokratska stranka

Slovenska demokratska stranka, oz. njen predsednik Janez Janša ter poslanca Anže Logar ter Branko Grims, so včeraj na tiskovni konferenci predstavili mnenje stranke o izzidu arbitraže. Ker je bila konferenca posneta, si mnenje SDS lahko ogledate tudi tu.

Socialni demokrati

Socialni demokrati razsodbo arbitražnega sodišča spoštujemo in si želimo, da se v polnem obsegu tudi uveljavi v praksi. Pričakujemo, da bo tudi Republika Hrvaška, kot članica EU, sodbo sprejela in spoštovala mednarodne zaveze, saj je mednarodna arbitraža pomemben inštrument mednarodnega prava pri reševanju meddržavnih sporov. Ohranitev integritete mednarodnega pravosodja je v skupnem interesu vseh držav, članice EU pa bi to morale prve dokazovati s svojim zgledom.

Socialni demokrati ob tem pozivamo tudi k mirnem pristopu in izogibanju incidentov. Naša glavna skrb bo, da tako doma, kot v dialogu z Zagrebom poskrbimo, da bo življenje ljudi, ki živijo ob meji po razsodbi lažje in boljše. Od vseh pristojnih institucij naše države pričakujemo, da bodo svojim državljankam in državljanom, v primeru, da jih je razsodba arbitražnega sodišča kakorkoli prikrajšala, pomagale najti ustrezne rešitve. Njihova usoda je za nas ta trenutek najbolj pomembna.

Za Socialne demokrate je razsodba arbitražnega sodišča in določitev meje dokončna. Zato kakršnokoli vračanje k bilateralnem določanju meje ni opcija, ker zato nimamo niti mandata, saj bi bilo to v nasprotju z voljo državljank in državljanov Republike Slovenije, ki so na referendumu podprli Arbitražni sporazum, kot pravi in ustrezen način za določitev meje s sosednjo Republiko Hrvaško.

Alenka Bratušek (Zavezništvo)

Slovenija je z odločitvijo arbitražnega sodišča nekaj ozemlja na kopnem pridobila in ga nekaj izgubila. Dobili smo več kot polovico Piranskega zaliva in tudi dostop do odprtega morja, čeprav res le prek hrvaških teritorialnih voda. 
 
Vseeno menim, da je sodišče odločilo v skladu s sporazumom o arbitraži, sklenjenim med Slovenijo in Hrvaško, zato morata državi sodbo spoštovati. 

Slovenija je že napovedala, da bo odločitev sodišča uveljavila. Enako pričakujem od naše sosede Hrvaške. Nenazadnje je na dogovor o arbitraži pristala prav zato, da bi postala del Evropske unije. Zdaj, ko so že del Unije, pa dogovora ne bi več spoštovala. Če bo pri tem vztrajala, pričakujem, da jo bodo na to, da je del evropske družine in da se mora tako tudi vesti, spomnili predstavniki Evropske komisije in držav članic.
 
V stranki Zavezništvo smo odločitve veseli. Če arbitražnega sporazuma in razsodbe ne bi bilo, bi bili prikrajšani obe državi, saj bi se namesto z razvojnimi politikami še vedno ukvarjali z obmejnim sporom. Slovenci in Hrvati lahko imamo različna stališča, imamo pa vsi en skupen interes – to je boljša prihodnost za naše ljudi, in to v skupni, združeni Evropi.