Odkrito iz državnega zbora: Ali naredimo dovolj glede obnovljivih virov energije?

Na prvo letošnjo majsko nedeljo je Nemčiji uspelo pridobiti kar 85 % električne energije iz obnovljivih virov, kar se je za nekaj ur pokazalo v negativnih cenah za elektriko.

Obrnili smo se na naše predstavnike v državnem zboru, kako oni ocenjujejo trenutno stanje in kaj bi morali še storiti v Sloveniji na tem področju. Do zaključka redakcije smo dobili odgovor le od predstavnikov treh strank: NSi, SDS in SD.

Zvonko Lah (NSi)

Fotovoltaika je v Sloveniji kar dobro razvita, vsi ostali obnovljivi viri, kot so MHE (male hidroelektrarne) in kogeneracija (kogeneracija ali soproizvodnja toplotne in električne energije iz lesnega plina predstavlja naslednjo stopnjo pri učinkovitem izkoriščanju prednosti lastnega naravnega vira. Večjo pozornost bi morali vsekakor posvetili MHE. Kje je bil v preteklosti mlin. lahko načeloma postavimo MHE. Le-tega pa v Sloveniji ni, ker je postopek pridobivanja vseh dovoljenj tako dolgotrajen tudi do 10 let lahko traja. Primer.

Ja, vsekakor bi morali v Sloveniji sprejeti enotne smernice za izgradnjo npr. MHE, s tem bi poenostavili postopek. Investitor (fizična oseba) bi že takoj vedel, koliko ga bo to stalo in seveda koliko časa bo trajal postopek. Tako bi si lahko izračunal, če je investicija rentabilna.
Tehnologija na tem področju zelo hitro napreduje in Slovenija ji zaradi birokratskih težav le stežka sledi oz. ji ne sledi.
EU nam je podala smernice oz. zavezo glede obnovljivih virov , vendar bomo težko dosegli to zavezo, ker je postopek predolg.

SD

Slovenija bi morala več aktivnosti nameniti uporabi obnovljivih virov energije OVE, že zlasti energijo vetra, geotermalno ter sončno energijo. V strukturi rabe OVE v Sloveniji trenutno prevladujeta predvsem raba lesa in hidroenergije (skoraj 90 % skupne rabe OVE.) Manjši delež zaenkrat prispevajo sončna, vetrna in geotermalna energija, ki so še dokaj neizkoriščene. V uporabi so tudi bioplini. Globalno gledano med nove OVE spadajo tudi goriva iz alg, etanol iz celuloze, umetna fotosinteza, eksperimentalna raba sončne energije, torej nove tehnologije, ki so za nas lahko tudi izziv zaradi znanja in zaposlovanja. Čaka nas še veliko priložnosti.

Glede na to, da je pozitivni trend povečanja proizvodnje električne energije iz novih OVE v Sloveniji ustavljen, bo za Slovenijo velik izziv doseganje z Direktivo2009/28/ES določenega 25% deleža OVE v bruto končni porabi energije. Zato rabimo nove, inovativne tehnologije, ki bi jih lahko ponudili tudi svetu. Ker majhnost države ni nobena ovira, bi lahko postali razvojni laboratorij na tem področju in tako prispevali znanje in inovacije v tehnološkem pogledu.

Potrebna je večja ambicioznost na področju zmanjševanja porabe energije in uporaba OVE v različnih sektorjih. Zgolj informiranje o koristnosti uporabe ne zadošča, ampak se morajo spodbuditi tovrstne investicije, ki morajo biti prednostna naloga. Glede na stanje v razvitem svetu politika niti nima tako velikega vpliva, saj se vzpostavljajo novi poslovni modeli za končne uporabnike. To je seveda treba dopustiti tudi pri nas.

Pozitivno. Glede na to, da je v Evropi ključnega pomena doseganje varnosti oskrbe z energijo, zmanjšanje izpustov plinov in sonaravnega razvoja, si je Evropska unija zastavila cilj, ki ga mora slediti tudi Slovenija. Če se odločimo, da bomo leta 2050 prešli na 100-odstotne OVE, potem mora biti odločitev za neobnovljive vire jasna. Evropa vsekakor podpora inovativnost, razvoj in čiste tehnologije in tukaj ne smemo več zamujati.

Odbor za gospodarski razvoj in tehnologijo pri Strokovnem svetu SDS

Slovenija se je zavezala k izrazitem povečevanju deleža obnovljivih virov pri proizvodnji električne energije v končni porabi. Prizadevanja gredo torej v dve smeri, in sicer k učinkoviti rabi, kar pomeni nižjo končno porabo in v smeri novih proizvodnih virov. Investicije v nove proizvodne vire so precej zastale predvsem zaradi težavnega umeščanja v prostor in družbene nesprejemljivosti (vetrne elektrarne, HE na Muri, ...) ter razmeroma nizkih cen električne energije, kar investicije dela ekonomsko neupravičene. Zastali so tudi projekti v nove hidroelektrarne (HE) zlasti na srednji Savi, ker ni politične volje. Koncesija je podeljena že več kot 10 let, do podpisa koncesijske pogodbe pa še ni prišlo. Trenutno imamo torej razmeroma ambiciozne cilje in osnutek novega energetskega koncepta, ki zelo poudarja obnovljive vire, akcije oziroma konkretne izvedbe pa ni.

Še posebej bi veljalo prioritetno izkoristiti hidroenergetski potencial slovenskih rek (zlasti srednje Save) in sicer tam, kjer je dosežena družbena sprejemljivost in ni resnih naravovarstvenih omejitev (HE Suhadol, HE Trbovlje, HE Renke, ...).

Predvsem bi veljalo poenostaviti postopke umeščanja energetskih objektov v prostor, prebivalstvo pa bolj usmerjati in stimulirati k uporabi obnovljivih virov energije in učinkoviti rabi. Skozi zakonodajo potrebujemo enostavnejše in stabilnejše pogoje za nove investicije. Kot primer naj navedemo uredbo o samooskrbi, kjer investitorjem ne daje nobene garancije, ko gredo v investicijo, da bodo sedanji pogoji veljali vsaj 12-15 let, ko se naložba v nove vire za samooskrbo izplača.

EU usmeritve na tem področju so dobrodošle, pri čemer pa so politike neusklajene in nasprotujoče. Tako imamo na primer del EU komisije, ki naravnost sili države k več novih proizvodnih virov, po drugi strani pa imamo okoljski in naravovarstven del EU komisije, ki pretirava pri naravovarstvenih pogojih in zahtevah, ki nove investicije onemogočajo. Tako ni bilo zgrajene še nobene nove HE v območju Natura 2000. Slovenija bo lahko celo prva država v EU, ki bo zgradila novo HE v območju Natura 2000.