Odkrito iz državnega zbora: Ali je vladna novela zakona o inšpekciji dela dovolj učinkovita?

Slovenska vlada, katero vodi Miro Cerar, je v državnozborsko obravnavo poslalo novelo zakona o inšpekciji dela, s katero želijo izboljšati delovanje inšpektorjev, ki nadzirajo upoštevanje delovne zakonodaje.

Prav upoštevanje slednje je bila vedno pereča tematika v Sloveniji, saj ne mine teden, ko mediji razkrijejo nov primer izkoriščanja delavcev s strani delodajalcev.

Marijan Pojbič (SDS)

V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke že dalj časa spremljamo in opozarjamo na kršitve delovne zakonodaje, zato smo z zanimanjem pričakovali dolgo napovedovani vladni zakon, ki bi izboljšal učinkovitost delovne inšpekcije. Žal je predlagani vladni zakon vse prej kot to. Novela Zakona o inšpekciji dela posega samo v tri člene od skupno 27 členov in ne prinaša sprememb na področjih, ki so ključna za učinkovit inšpekcijski nadzor.

V kolikor bi sedanja vlada dejansko želela povečati učinkovitost delovne inšpekcije, bi morala najprej povečati število inšpektorjev. Po podatkih pristojne ministrice, ki jih je navedla v odgovoru na eno izmed naših poslanskih vprašanj, se število inšpektorjev, ki nadzorujejo kršitve delovne in socialne zakonodaje že kar nekaj let zmanjšuje. Tudi dobre zakonodajne spremembe se ne bi mogle učinkovito izvajati, vsaj ne pravočasno, da bi delovale preventivno in omogočile nadzor nad vedno večjim številom poslovnih subjektov. Novela zakona je za nas razočaranje, saj se nanaša samo na dva nova ukrepa. Prvi je, da bo lahko delovni inšpektor izdal prepovedno odločbo opravljanja delovnega procesa delodajalca, če je bilo pri delodajalcu v preteklih 12 mesecih dvakrat ali večkrat pravnomočno ugotovljena kršitev, da ni izplačal plače v skladu z določbami o plačilnem dnevu. S tem ukrepom se ne moremo strinjati, saj pomeni ukrep, s katerim je prizadet tudi delavec, ki je v bistvu žrtev delodajalca. Predvsem pa so lahko prizadeti tudi ostali delavci v celotnem delovnem procesu, ki sploh niso predmet postopka o kršitvah delovne zakonodaje. Gre torej za ukrep, ki po nepotrebnem kaznuje tudi delavca, za delodajalce pa pomeni možnost neenakopravne obravnave pri presoji različnih inšpektorjev, v katerih primerih bodo ta izjemno oster ukrep izrekli in kdaj ga ne bodo.

Drugi ukrep, ki ga prinaša novela, je pooblastilo inšpektorju da, kadar se delo ne opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi in ima delo elemente delovnega razmerja, mora delodajalec delavcu izročiti ustrezno pogodbo o zaposlitvi. Predlagani ukrep ni nič novega, saj obstaja že po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, sedaj pa se širi še na primere fiktivnih civilnih pogodb. Tak ukrep podpiramo, saj med drugim pomeni pravičnejše izhodišče za delodajalce, ki delavcev ne izkoriščajo s sklepanjem fiktivnih pogodb civilnega prava. Novela zakona torej ne prinaša ničesar, kar bi dejansko povečalo odkrivanje kršitev delovne zakonodaje, temveč zgolj poskus sankcioniranja, ki pa v praksi ne bo imel željenega učinka ravno zaradi tega, ker je inšpektorjev s tega področja premalo, kar je tudi bistvena sistemska pomanjkljivost dosedanjega inšpekcijskega nadzora, navkljub temu, da je prijav kršitev delovne zakonodaje iz leta v leto več.
 

Poslanska skupina Socialnih demokratov

Poslanska skupina Socialnih demokratov podpira predvidene spremembe delovnopravne zakonodaje, ki jih je pripravilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Spremembe so odgovor na obstoječe stanje na trgu dela, ki se je glede na širše družbeno-ekonomske razmere signifikantno spremenil. Posledica teh sprememb je porast atipičnih oblik dela, s tem tudi prekarizacije, kar navsezadnje odražajo tudi ugotovitve pristojnih inšpekcijskih služb. Predvidene spremembe gredo v smer učinkovitejšega nadzora inšpekcijskih služb, ki bodo dobile večja pooblastila v prid preprečevanja in sankcioniranja kršitev delovnopravne zakonodaje. Namreč obstoječa zakonodaja je od inšpektorjev terjala veliko napora pri preprečevanju in sankcijah, saj so morali ti dokazovati oziroma ugotavljati vse elemente delovnega razmerja za vsakega delavca posebej, po spremembah pa bo »obveljala« logika obrnjenega dokaznega bremena pri uveljavljanju obstoja elementov delovnega razmerja pred sodiščem, ko bo breme dokazovanja neobstoja elementov delovnega razmerja v primeru sodnega spora na stani delodajalca in ne več inšpektorja. Prav tako se višajo globe za sklepanje »fiktivnih civilnih pogodb« in uvedba sankcij v primeru, ko se te pogodbe izrabijo za izvedbo »atipičnih« oblik dela, inšpekcijske službe pa bodo v tovrstnih primerih delodajalcu izdale prepovedne odločbe, da mora ta delavcu v roku treh delovnih dni vročiti ustrezno pogodbo o zaposlitvi. Prav tako spremembe prinašajo prepoved delovanja delodajalca, če ta ni izplačal plač pravočasno.

Seveda zgolj spremembe zakona o inšpekciji dela, v prid odgovorov na vse izzive trga dela, ne bodo dovolj, zato je še toliko pomembneje, da so se socialni partnerji, sočasno, poleg tega zakona, dogovorili tudi glede sprememb zakona o urejanju trga dela. Prepričani smo, da je socialni dialog dobra popotnica predvidenim spremembam, ne samo na njihovi nadaljnji zakonodajni poti, temveč predvsem v procesu njihove implementacije, s tem pa pozitivnih učinkov, ki jih te za trg dela, predvsem pa zaposlene prinašajo.

Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov

V Zavezništvu smo novelo nestrpno pričakovali. Čeprav pozdravljamo odločitev Vlade, da inšpektorjem končno podeli nova zakonska pooblastila za učinkovitejši nadzor nad prekarnimi zaposlitvami in kršitvami plačil za delo, pa vseeno pri tem pogrešamo več poguma in posluha za šibkejšo stranko, delavca. Nedavno je bil zavrnjen predlog ene poslanskih skupin, ki je po našem mnenju nekatere zadeve urejala na ustreznejši način.

Tako menimo, da bi moral inšpektor v primeru, ko ugotovi, da je delodajalec sprejel napotenega delavca s strani nezakonite agencije, tega zaposliti. Nenazadnje je delavec v tem tripartitnem odnosu v neprimerljivo bolj podrejenem položaju. Tako pa zgolj prepovedna odločba po našem mnenju nezadostno ureja problematiko.

Enako je tudi v primerih, ko gre za prikrita delovna razmerja, o katerih danes vsi govorimo, pa si žal nihče ali skoraj nihče ne upa ukrepati. V teh primerih bi po našem mnenju inšpektor moral imeti možnost izreči ukrep zaposlitve. Prepovedna odločba v takem primeru zopet kaznuje delavca, ki je bil v takšno zaposlitev že ob začetku prisiljen, z določitvijo inšpektorja pa ostane še brez nje.
 

Skratka, čeprav menimo, da je predlog zakona korak v pravo smer, je nezadosten korak. Sploh, ker vemo, da možnosti za znatno izboljšanje razmer na trgu dela so.

Za uspešno preganjanje je najprej potreben dober zakon, ki pregonu da zadostno pravno podlago. Menimo pa, da ta zakon ne vključuje vseh potrebnih institutov za to.

Drugo, enako pomembno, je zagotovitev ustrezne kadrovske kapacitete organa nadzora, pa tudi ustrezno sodelovanje med ostalimi organi države. Tu mislimo predvsem na FURS in ZZZS, kar pa, kot je znano iz nekaj odmevnih primerov, nikakor ni na zadovoljivi ravni, in to čeprav gre za državne institucije.