Od draginje do recesije in rezov: Slovenija gre - zaradi katastrofalne zunanje politike - res po poti Nemčije!

Slovenska vlada je leta 2022 socialno ogroženim prebivalcem in invalidom »v času draginje«, kot se je reklo lani, pomagala z enkratnim energetskim dodatkom v višini 200 evrov.

Pomagala je tudi zmanjševati cene elektrike, plina in hrane.

Toda že tedaj smo opozarjali, da gre za kratkoročne ukrepe in da se vlada Roberta Goloba izogiba glavnemu problemu – napačni zunanji politiki, ki bo Slovenijo pahnila v recesijo.

To smo ilustrirali s primerom Nemčije, države, ki jo Robert Golob po izvolitvi na mesto predsednika vlade obiskal kot prvo, nato pa je potezam Berlina, kot je običajno v slovenski politiki zadnjih 30 let, slepo sledil.

Le da se je to tokrat izkazalo za hudo napako.

Recesija Nemčije, največjega evropskega gospodarstva, skrbi tudi naše gospodarstvenike, še posebej tiste iz avtomobilske industrije.https://t.co/VJ8kj0Zm21

— Primorske novice (@PrimorskeNovice) October 14, 2023

»Slovenija skupaj z večino članic Evropske unije, ki si niso izborile 'izjeme' nadaljuje točno po tisti poti, ki jo zagovarja tudi nemški kancler. To pomeni vztrajanje pri sankcijah in uvajanje vedno novih, samomorilskih sankcij proti Rusiji in blaženje krize z 'draginjskimi dodatki'.

Vse skupaj prihaja po dveh letih neprestanega tiskanja denarja in razdeljevanja pomoči ter ustavljanja gospodarstva, kar je že privedlo do visoke inflacije. Kakšne bodo posledice lahko vidimo v Nemčiji, Slovenija pa je na tej poti verjetno le nekaj mesecev za Nemčijo. 

Slovenska vlada bi morala precej stvari narediti drugače, ne pa isto kot nemška, da bi ušla podobni usodi. Za zdaj, žal, nič ne kaže na to,« smo ocenili v Insajder.com.

In to se sedaj dogaja. Draginje kar nekako ni in ni konec. Konec je le obljub in pomoči države, visoke cene pa so ostale.

Kot kažejo turobni naslovi v medijih, vlada nima dobrih novic za svoje prebivalstvo. Ministrstva krčijo porabo. Tudi začetim projektom grozi, da bodo ustavljeni. Preprosto - ni denarja.

Manj denarja bo skoraj za vse - razen za vojsko.

Fajonova, Golob, Janša, Šarec, Pahor, Musarjeva so množični morilci. Navijajo za vojno v Ukrajini, pošiljajo v Ukrajino orožje slovenske vojske, vzpodbujajo Ukrajince namesto v pogajanja v kolektivni samomor. Soodgovorni so za pol milijona mrtvih. Brezvestna svo_at.

— gregor preac (@GPreac) September 19, 2023

Proračun ministrstva za delo pod taktirko Luke Mesca se glede na letošnje leto zmanjšuje kar za osupljivih 300 milijonov evrov.

In to nam je zagodila vlada, ki si je prav pomoč najbolj revnim in ranljivim zadala kot svojo prioriteto.

Seveda spodaj pripis:
Sluzbe so le za izbrano pescico.

— @sincek od mamice  (@zaspanko) June 15, 2022

Ministrstvo ob tem prihodnje leto načrtuje le še pol milijona evrov za ukrepe za blaženje epidemije covid-19 in draginje.

Letos je ministrstvo za ta namen (na primer za sofinanciranje čakanja na delo) predvidelo 184 milijonov evrov.

Prihodnje leto bo manj denarja tudi za družinske prejemke in starševska nadomestila (721 milijonov evrov; lanska realizacija je bila 762 milijonov evrov, letošnja ocena 748 milijonov evrov).

Vlada v okviru proračunskih dokumentov predlaga tudi enoletno zamrznitev usklajevanja socialnih transferjev.

Obrambno ministrstvo Marjana Šarca bo imelo sicer nekoliko večji proračun kot letos, a manjšega od prvotno načrtovanega. Odreklo se bo virtualnim 218 milijonom evrov – samo tistim, ki so bili zapisani v strateški dokumentih v prihodnje.

Po letos sprejetem strateškem okvirju bi morala Slovenija v letu 2023 za obrambo dati 1,35 odstotka BDP, prihodnje leto 1,44 odstotka BDP ter leta 2025 1,53 odstotka BDP.

Slovenska vojska bo letos dobila 10,1 milijona evrov manj, kot je zapisano v strateških dokumentih, v letu 2024 pa 89,7 milijona evrov manj, leta 2025 118 milijonov evrov manj. Skupaj to pomeni 217,8 milijona evrov manj, so izračunali na ministrstvu.

Glede na stanje letos pa se proračun vojske vseeno povečuje, in sicer s 731 na 764 milijonov evrov.

In to je razlika - ostala ministrstva izgubljajo sredstva, ki so jih v preteklosti že dobivala, za vojsko pa se zmanjšuje samo velikost prirastka.

Tudi ta povečana sredstva za vojsko so seveda neposredna posledica zgrešenih odločitev glede širitve zveze NATO, ki jih je Slovenija ves čas podpirala.

Slovenska zunanja politika gre v nepravo smer.

— cebelica (@cebelica4) October 10, 2023

Krči se tudi proračun direkcije za infrastrukturo za cestni promet; ta se zmanjšuje za 110 milijonov evrov.

Kje so šele na tisoče stanovanj za mlade družine in reforma zdravstva?

Slovenija je neto prejemnica sredstev iz proračuna EU. To pomeni, da prejmemo več, kot vplačamo. Vendar zunanja ministrica Tanja Fajon brezpogojno podpira hitro vključitev Ukrajine, Gruzije in Moldavije v EU. To bi lahko pomenilo, da bo Slovenija postala neto plačnica...

— Janez Potočnik (@jpotoc72) October 6, 2023

Vladne predvolilne in povolilne obljube in načrte koalicije tako podira - ne le napačna, katastrofalna zunanja politika.

Še najmanj Poklukar in Fajon bi morala stran. Prvi, ker ni depolitiziral policije pač pa jo nadaljuje, druga pa zaradi gnusne politike glede Palestine, Gaze in Ukrajine oz. podrejanja slovenskih interesov ameriškim. https://t.co/5Kymj9nJPU

— Fungorum je pastafarijanec! (@Fung0rum) October 12, 2023

Skratka, Slovenija gre, vsaj kar se gospodarstva tiče, res po poti Nemčije.

Navzdol.