Ob kongresu SDS pozivi k sodelovanju na desnici, obenem pa nove napetosti med SDS in NSi

Sobotni kongres SDS, ki je na mestu predsednika stranke znova trdno ustoličil Janeza Janšo, je zbudil pozornost javnosti tudi zaradi gostov iz drugih strank, saj bi to lahko nakazovalo morebitno sodelovanje in povezovanje strank na desnem polu slovenskega političnega prostora. Zato pa se je retorika znova zaostrila med SDS in NSi.

Janez Janša je v svojem kongresnem nagovoru pozval k sodelovanju vse, ki jim gre za stvar in imajo Slovenijo v srcu, pri čemer je naštel posameznike, civilna združenja in stranke.

V duhu sodelovanja so se kongresa SDS med drugim udeležili predsednik stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc, predsednik SLS Marko Zidanšek in predsednik Nove ljudske stranke Željko Vogrin.

Primc je v svojem nagovoru poudaril preteklo sodelovanje pri referendumih o družinski zakonodaji in podpori Janši, ko je preživljal čas v zaporu, ter pozval k sodelovanju tudi v prihodnje. Zidanšek pa je napovedal vnovičen vstop SLS v DZ, ker da brez njih ni desnosredinske vlade.

SDS očita NSi provokacijo

Predsednica NSi Ljudmila Novak se je mudila v tujini in je udeležencem kongresa poslala lepe želje z opravičilom. Je pa na kongres poslala člana izvršilnega odbora NSi Janeza Pogorelca, a so ga na vhodu zavrnili, in sicer po njegovih besedah z argumentom, da so se prepozno akreditirali in ker ni predsednik NSi.

Pogorelec je nato v izjavi za javnost novinarjem pojasnil, da so v NSi ocenili, da je "kongres SDS kot nekakšen praznik strankarske demokracije primeren trenutek, da pokažemo, da se kljub medsebojnim razlikam znamo in želimo pogovarjati". Njegova udeležba je šla torej po njegovih besedah v smer izboljšanja odnosov med strankama, saj meni, da ne brez SDS ne brez NSi desna vladna koalicija ni možna.

Hkrati je poudaril, da je glede na to, da bo Janez Janša še naslednja štiri leta predsednik SDS, pričakovati, da bo imela desna politična opcija ponovno težave sestaviti vladajočo koalicijo. Pri tem se boji, da se bo zgodilo podobno kot v Franciji, ko je ob spoznanju, da bi vlado lahko vodila Marine Le Pen, večina sredinsko opredeljenih ljudi raje volila levico. Tako tudi v Sloveniji podporo izgublja bolj zmerna desna sredina, meni Pogorelec.

Zato bo po njegovih besedah NSi močno vztrajala na tem, da bi dobili desno vlado. "A ocenjujemo, da je ta korak mogoč le, če bosta predsednika obeh strank stopila korak nazaj in bi za mesto predsednika vlade poiskali neko tretjo osebo," je dejal in dodal, da v NSi že obstaja okvirna ideja o tem, kakšna naj bi ta oseba bila. "Če bi do takšnega dogovora res prišlo, bi bil osebno naklonjen tudi morebitni predvolilni koaliciji, saj mislim, da bi nam to dalo tisto moč, s katero bi lahko zmagali na volitvah," je še navedel Pogorelec.

V SDS so pojasnili, da Novakova za svoje zastopanje ni pooblastila nikogar, kar da je razvidno iz faksimila opravičila njene odsotnosti, ki so ga objavili na spletni strani. Dodali so, da jim ni znano, kdo je naknadno pooblastil Pogorelca. V NSi pa so jim vrnili z objavo elektronske pošte, v kateri njihov glavni tajnik Robert Ilc tajništvu stranke in generalni sekretarki SDS Alenki Jeraj sporoča, da je Novakova "zaradi pomembnosti dogodka in sodelovanja med strankama" za udeležbo pooblastila Pogorelca.

Novi član izvršilnega odbora SDS Aleš Hojs pa je ob robu kongresa ocenil, da je poslati na kongres SDS Janeza Pogorelca, ki vseskozi trdi, da je bil Janša upravičeno zaprt, prvovrstna provokacija.

Makarovič: Predvolilna koalicija, ki ne zajame vseh, bolj v škodo kot korist

Politični analitik Matej Makarovič je za STA ocenil, da "ta nerodnost, tako zavrnitev vstopa kot Pogorevčevi komentarji, sodijo v kontekst že kar nekaj časa trajajočih napetosti med strankama". Ob tem dodaja, da je strankama že zdavnaj uspelo dokazati, da NSi ni satelit SDS. "Zdaj bi bilo za obe stranki bolje, da bi se spet naučili sodelovati, tudi ko sta v opoziciji, kar večino časa sta. Verbalni obračuni ne bodo koristili nobeni od teh dveh strank," je prepričan Makarovič, ki pa obenem verjame, da bosta stranki znova sposobni sodelovanja v primeru, da dobita priložnost sestavljati vladno koalicijo.

Glede razmišljanj o morebitnih predvolilnih koalicijah pa profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije navaja, da zaradi proporcionalnega sistema lahko pričakujemo, da bo šla najverjetneje vsaka od teh strank na volitve s samostojno listo, kar pa ne izključuje predvolilne koalicije z določeno zavezo o sodelovanju po volitvah.

"Učinek take koalicije na volilni izid teh strank bi bil verjetno pozitiven, a le v primeru, če bi bile res zajete vse ključne stranke, ki se tradicionalno označujejo kot pomladne, desno-sredinske ipd. Če katere od pomembnejših strank te skupine, recimo NSi, v taki koaliciji ne bo, bo to v očeh medijev in javnosti bolj razumljeno kot razdeljenost, ne pa kot povezanost, in bo učinek prej negativen kot pozitiven," poudarja Makarovič.

Če stranke ne bodo zmogle oblikovati takšne, res široke koalicije, pa je po Makarovičevi oceni zanje verjetno bolje, da formalno pred volitvami ne oblikujejo nobene koalicije.

Sam sicer pričakuje, da imata med omenjenimi možnosti za prestop volilnega praga znova SLS ter Glas za otroke in družine, medtem ko je bolj v dvomih glede Nove ljudske stranke. "Vsekakor pa v tem trenutku nobena nova ali stara stranka desno-sredinske orientacije ne ogroža primata SDS v tej politični skupini," je še ocenil.

Kritike Janše od zunaj še utrdile njegov položaj znotraj stranke

V SDS je sicer na nedeljskem kongresu že osmič dobil močno podporo Janez Janša, ki pa so ga tokrat zadnjič volili delegati na kongresu. V prihodnje bodo namreč zaradi sprememb statuta predsednika volili člani neposredno na predkongresnih konferencah občinskih odborov.

Makarovič ob tem pravi, da je za SDS značilna zelo visoka stopnja personalizacije v smislu identifikacije voditelja in stranke, dolga leta ostrih napadov na Janšo pa so kvečjemu še utrdila njegov položaj v stranki. "Visoko verjetno se mi celo zdi, da ne bi dobil Janša nič manj podpore, če bi ga volili na neposrednih volitvah med člani stranke," je še dodal Makarovič.

S spremembo statuta naj bi stranka, kot je bilo slišati na kongresu, postala še bolj demokratična. A Makarovič ob tem meni, da nekateri odhodi vidnih članov v zadnjih letih niso bili toliko izraz občutka nedemokratičnosti v stranki temveč bolj skrbi glede perspektive stranke, ki je zadnjih deset let zelo uspešna v anketnih meritvah, na pravih volitvah pa se ji zmaga vedno znova izmakne.