Novi hrvaški zakon o državnem premoženju ne zadeva slovenskih interesov

Novi hrvaški zakon o upravljanju z državnim premoženjem, ki pristojnemu hrvaškemu ministrstvu omogoča upravljanje tudi z nepremičninami, ki sodijo v nasledstvo po nekdanji Jugoslaviji, se po ocenah Ljubljane ne nanaša na slovenske nepremičnine ali slovenske interese po sporazumu o nasledstvu.

Kot je povedal pooblaščeni visoki predstavnik Slovenije za nasledstvo Andraž Zidar, so bili o omenjenem hrvaškem zakonu obveščeni iz medijev, za podrobnejšo preučitev pa morajo pridobiti besedilo zakona.

Na prvi pogled pa ocenjujejo, da se zakon ne nanaša na slovenske nepremičnine ali slovenske interese po sporazumu o nasledstvu. Hrvaška in Slovenija sta namreč leta 1999 sklenili pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih vprašanj, ki varuje slovensko premoženje na Hrvaškem in hrvaško v Sloveniji.

Po tej pogodbi so z vidika nasledstva, kot je dodal, po njihovih podatkih premoženjskopravni odnosi med Hrvaško in Slovenijo urejeni. Prav tako so interesi slovenskih pravnih in fizičnih oseb varovani po prilogi G sporazuma o nasledstvu.

Po oceni Ljubljane se tako novi hrvaški zakon nanaša predvsem na premoženje subjektov iz Srbije in BiH na Hrvaškem, ki o teh vprašanjih nimata sklenjene bilateralne pogodbe s Hrvaško. V tem smislu Ljubljana tudi razume dikcijo, da zakon pristojnemu hrvaškemu ministrstvu omogoča "upravljanje z nepremičninami, ki nimajo urejenih premoženjsko-pravnih odnosov", je še povedal.

Hrvaški mediji so minuli petek poročali, da je sabor sprejel novi zakon o upravljanju z državnim premoženjem, ki ministrstvu za državno premoženje omogoča upravljanje z nepremičninami, ki nimajo urejenih premoženjsko-pravnih odnosov, tudi tistih, ki sodijo v nasledstvo.

V skladu z zakonom tako lahko te nepremičnine - tudi počitniške domove in kampe ter nekatera zemljišča - oddajajo v večletni najem v primeru, da investitorji nameravajo vlagati v turistične namene.

Minister za državno premoženje Goran Marić je ob tem pojasnil, da zakon ne vpliva na lastniške odnose, temveč se je država odločila, da ne bo več dovolila propadanja premoženja, ki traja že skoraj 30 let. Omenil je še, da so mnoga hrvaška podjetja ostala brez svojih nepremičnin v Srbiji in BiH.