Nove težave za SMC: zaradi rezilne žice ovaden direktor blagovnih rezerv, sporne pogodbe pa po treh letih razkrite

V Transparency International so zaradi nakupa ograj na meji s Hrvaško ovadili direktorja blagovnih rezerv Antona Zakrajška zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic (1. odstavek 257. člena KZ-1).

Po mnenju TI-ja Slovenia je pri pogodbi za nakup rezilne žice, sklenjene v času vlade Mira Cerarja prišlo do kršitev veljavnih zakonov.

Predsednik SMC-ja in premier v času tega spornega posla Miro Cerar dejal, da je bilo takrat pomembno sprejeti te odločitve, ki so jih sprejeli pristojni organi pri posameznih ministrstvih. »Jaz sem takrat pričakoval in tudi danes verjamem, da je bilo to narejeno po strokovnih in zakonitih kriterijih,« je dejal Cerar.

Mediji so že ob nakupu rezilne žice poročali, da gre v primeru podjetja Minis, ki je opravilo nakup rezilne žice, za podjetje brez resnejših referenc in s celo večkrat blokiranimi računi.

Do posla z žico so ogradili le ljubljanski živalski vrt, celjsko bolnišnico in nekaj drugih javnih ustanov. Sumljiv je bil tudi podatek, da je sedež podjetja v Žalcu na istem naslovu kot je bila nekoč lokalna pisarna Cerarjeve SMC.

Toda Minis, ki je imel pred prvim poslom z državo le nekaj deset tisoč prihodkov letno, je od Ministrstva za notranje zadeve in Zavoda za blagovne rezerve v samo nekaj mesecih prejel 3.084.000,00 evrov. In to samo na podlagi treh pogodb, za razkritje katerih je bil potreben triletni upravni in sodni postopek!

Predsednica TI-ja Slovenia Alma Sedlar – v preteklosti je bila tudi namestnica predsednika KPK - je opozorila, da po analizi pridobljene dokumentacije sumijo, da je ena izmed pogodb neskladna z zakonom o javnih financah in zakonom o izvrševanju proračuna.

Pogodba med zavodom za blagovne rezerve in podjetjem Minis, d. o. o., ki je dobavilo rezilno žico, namreč vsebuje 860 tisoč 832 evrov predplačila oziroma 70 odstotkov celotne vrednosti.

Po zakonu je predplačilo dopustno le v izjemnih primerih, v taki višini pa se zanj ni mogoče dogovarjati brez soglasja ministrstva za finance. »Zaradi ugotovljenih sumov nepravilnosti smo na okrožno državno tožilstvo naslovili naznanitev suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic zoper odgovorno osebo Zavoda za blagovne rezerve, ki je navedene pogodbe podpisala,« je navedla Sedlarjeva in dodala, da morajo pristojni organi dokončno ugotoviti, kako je do tega posla prišlo in zakaj je bilo izbrano prav podjetje Minis.

Pogodbe, ki sta jih v imenu gospodarske družbe Minis d.o.o. sklenila Bojan Plohl in Anton Zakrajšek kot direktor Zavoda RS za blagovne rezerve, so bile označene s stopnjo tajnosti interno.

Javnost tako ni smela izvedeti za vsebino pogodb, odgovornost za dejstvo, da je bil posel zaupan podjetju Minis, pa so začeli odgovorni prelagati drug na drugega. Podobno kot v zadevi »maketa drugega tira.« Takratna obrambna ministrica Andreja Katič je trdila, da je to vprašanje v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve, nekdanji premier Miro Cerar pa je dejal, da bo obrazložitev posredoval minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.

Mojca Prelesnik je nato na njeno zahtevo nevladni organizaciji Transparency International Slovenia dovolila dostop do podatkov o spornem nakupu. Toda Zakrajšek se je tej odločitvi informacijske pooblaščenke uprl in zoper njeno odločbo sprožil upravni spor. Na koncu je upravno sodišče je odločilo, da je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa za omejitev dostopa.

Pri tem dolgotrajnost postopkov očitno koristi prekrškarjem.  Ne samo, da je podjetje Minis med pridobivanjem dokumentov, ki jih je začela organizacija Transparency International  še naprej poslovalo z državo, prav tako so pretekli roki za sankcioniranje odgovornih oseb v prekrškovnih postopkih. Ob tem je zavod za blagovne rezerve v tem času dosegel celo umik transakcij za 7,5 milijona evrov iz spletne aplikacije Erar, ki so bile po posredovanju TI-ja Slovenia potem vanjo - znova vrnjene.