ponedeljek, 09. februar 2026 leto 31 / št. 040
Nesvoboda po nemškem vzoru: Nemška CDU predlaga prepoved družbenih medijev za otroke, tako kot Svoboda!
Policijska država Vir: Chat GPN
CDU želi obvezno preverjanje starosti, ki bi mladoletnikom, mlajšim od 16 let, preprečilo ustvarjanje računov na spletnih platformah.
Nemška krščansko-demokratska unija (CDU) nemškega kanclerja Friedricha Merza je predlagala prepoved družbenih medijev za mladoletnike, mlajše od 16 let, je v četrtek poročal Bild.
Hammer! Die CDU will Social-Media-Nutzung ab 16 mit Altersverifizierung verpflichten, unter Jugendshutz-Vorand. Man wird somit VERPFLICTET sein Alter anzugeben. Aus meiner Sicht ein Freiheitsangriff, der Tracking und Sanktionen gegen… pic.twitter.com/rcGDlCDo9j
— Prof. Carl Leiserfluss (@CLeiserfluss) February 5, 2026
Predlog, ki naj bi bil po poročanju obravnavan na strankarskem kongresu 20. in 21. februarja, bi zahteval obvezno preverjanje starosti in prepovedal dostop uporabnikom, starejšim od 15 let, do platform, kot so TikTok, YouTube, Instagram in Facebook, s ciljem zaščititi otroke pred zlorabami na spletu.
»Stroga pravila o starostnih omejitvah za uporabo družbenih medijev lahko otrokom in najstnikom zagotovijo učinkovito zaščito pred učinki sovraštva in spodbujanja k nasilju, psihološkim pritiskom, ustrahovanjem ali škodljivimi vsebinami na spletu,« je navedeno v predlogu, ki ga je videl medij.
Anketa, ki jo je decembra za Bild izvedla agencija INSA, je pokazala, da 60 % Nemcev podpira prepoved uporabe družbenih medijev za otroke, mlajše od 16 let, medtem ko približno četrtina anketirancev takšnemu ukrepu nasprotuje.
Vlade po vsem svetu so v zadnjih letih raziskovale podobno zakonodajo.
Avstralija je decembra prepovedala otrokom, mlajšim od 16 let, dostop do družbenih medijev in postala prva država, ki je uvedla takšno prepoved.
Po podatkih avstralskega komisarja za e-varnost so platforme do januarja odstranile ali deaktivirale približno 4,7 milijona računov uporabnikov, mlajših od 16 let.
Podobna prepoved naj bi začela veljati v Maleziji julija, medtem ko je Turčija napovedala načrte, da bo otrokom, mlajšim od 15 let, prepovedala dostop do družbenih medijev in od platform zahtevala, da uporabnikom te starostne skupine onemogočijo ustvarjanje računov.
Evropski parlament je novembra sprejel nezavezujočo resolucijo, v kateri poziva k uvedbi minimalne starosti 16 let, da se zagotovi »starosti primerno spletno sodelovanje«.
Danska je predlagala prepoved uporabe za uporabnike, mlajše od 15 let, medtem ko Francija, Španija, Italija in Grčija skupaj testirajo aplikacijo za preverjanje starosti.
Kritiki omejenih rešitev pa opozarjajo, da imajo takšni predlogi veliko slabih strani.
Die CDU ist der Meinung, das man am Tag vor seinem 16. Geburtstag um 23.59 Uhr ein dummes Kind ist, das in "sozialen Netzwerken Inhalten ausgeliefert ist, die sie nicht einordnen können", und 1 Minute später ist man dann ein mündiger, aufgeklärter Bürger. Seid ihr blöd, @CDU ? pic.twitter.com/AecfCq2sSf
— FreifrauvonFranken (@FreifrauvonF) February 5, 2026
Zaradi prepovedi si namreč vse več uporabnikov instalira VPN programe, torej vitrualno zasebna omrežja, ki omogočajo, da se v spletu predstavljajo kot uporabniki iz drugih držav. To omogoča »preskakovanje« ovir o starostni omenitvi dostopov.
Poglejmo sedaj še nekatera dejstva.
Države, kjer so VPN-ji (skoraj) v celoti prepovedani so Severna Koreja (globalni internet za večino nedosegljiv, VPN pa je opisan kot nezakonit) Turkmenistan (VPN-ji so označeni kot nezakoniti in se sistematično blokirajo) Belorusija (že od 2015 dalje so bile sprejete omejitve proti “anonimizatorjem” (npr. Tor), v praksi tudi proti VPN-jem)
Die CDU soll mal ganz ruhig sein mit ihrer Sexuellen Aufklärungsversuchen und Masturbationsräumen im Kindergarten! Die Familienbeauftragte für Schulpolitik und Gesundheit @MdlBehrendt hat ja jeden Tag mit euch zu tun! Liebe Grüße an dieser Stelle!
— (@Andre_KindtAfD) February 7, 2026
Die CDU wird bei unter 16… pic.twitter.com/3IPleLSrOj
Države, kjer so VPN-ji dovoljeni le »po dovoljenju« so Iran (predvideni so dovoljeni/licencirani VPN-ji)
Kitajska (splošno pravilo je, da so zakonite le državno odobrene rešitve, neodobrene storitve pa se blokira in preganja, vendar selektivno) ter Oman – kjer regulatorno okolje favorizira licencirano rabo.
Ob tem imajo politike omejevanja VPN-ov tudi Turčija, Rusija, Pakistan, ZAE (UAE) in Egipt.
Prepovedovanje in omejevanje VPN-jev pa slabo vplivata na svobodo govora in demokracijo.
VPN je predvsem orodje proti cenzuri.
V državah z blokadami medijev in družbenih omrežij je VPN v praksi »most« do alternativnih virov informacij.
Ko se omeji VPN, se zviša učinkovitost cenzure. Ukrep ima tudi »učinek ohladitve« (chilling effect).
Če je uporaba »nepooblaščenega« VPN-ja kazniva ali tvegana, bodo novinarji, aktivisti, opozicija, manjšine in navadni uporabniki manj pripravljeni brati, objavljati ali deliti občutljive vsebine.
Freedom House pri Iranu npr. jasno povezuje poskuse kriminalizacije VPN-jev z omejevanjem dostopa do globalnega interneta.
VPN ni samo »obhod blokad«, ampak tudi standardno varnostno orodje (npr. na javnih Wi-Fi omrežjih, za podjetja, za zaščito virov).
VPN-i omogočajop celo cenejše kupovanje na internetu.
• VPN set to = cheaper Canva & Adobe plans
— Rollandex (@iamrollandex) January 22, 2026
• VPN set to = cheaper online game stores
• VPN set to = cheaper Xbox Game Pass & PC game codes
• VPN set to = cheaper Disney+, Hotstar & Microsoft subscriptions
• VPN set to = cheaper Adobe & online creative tools
•… https://t.co/6EI3oVoJEx
Ko se VPN-je demonizira ali nadomesti z »državno odobrenimi« rešitvami, se lahko poveča nadzor in zmanjša varna anonimnost.
Omejitve pogosto prizadenejo delo na daljavo, IT sektor, freelancing, tuja podjetja in raziskovalce .
Omejitve VPN-ov so včasih legitimne (ko so države na udaru politike »sprememb režimov« itd.) vendar morajo v demokracijah ti ukrepi biti nujni, sorazmerni in ciljno usmerjeni.
Ne smejo pa biti usmerjeni v politično cenzuro.
V praksi žal ravno pri režimih z močnimi blokadami pogosto vidimo, da omejevanje VPN-jev postane del širšega paketa za omejevanje politične konkurence in dušenja javne razprave.
Svoboda predlaga omejevanje dostopa za družbene medije za mlajše od 15 let.
Naslednji korak bo omejevanje VPN-ov.
S tem se Slovenija in EU približujeta ureditvi v državah, ki so zaradi avtoritarnosti ali pritiska velikih sil v izrednih razmerah.
In to kljub temu, da v EU uradno ni vojnega stanja in ni razloga za drastično omejevanje človekovih pravic.
Ob tem se bo v tako v Nemčiji kot v EU in Sloveniji še dodatno zmanjšala možnost, da javnost prebere ali vidi karkoli izven poročanja »dovoljenih« medijev, saj so številni mediji v EU (npr. ruski) prepovedani in nedostopni brez VPN-ov.
Da stranka Svoboda v Sloveniji predlaga iste ukrepe kot konservativna stranka CDU v Nemčiji, s katero naj ne bi imela skoraj nič skupnega je naravnost bizarno.
O tem v Sloveniji Inštitut 8. marec molči.
Molči Glas ljudstva, kljub temu da organizacije v njihovi platfortmi dobivajo ogromna državna in mednarodna finančna sredstva, menda za opravljanje nadzorne funkcije.
Ali pa morda bolj za to, da ob nekaterih problemih molčijo, medtm ko hrupno opozarjajo na druge...
Molči tudi Necenzurirano, čeprav ime, ki so si ga izbrali, obljublja nekaj povsem drugega...
Molčijo tudi Pirati, molčijo intelektualci, vodilni in »alternativni mediji«.
Labour are looking to ban VPNs to prevent people bypassing their censorship laws. Look at the countries the UK would be joining. pic.twitter.com/akttwTB07q
— Peter G Thompson (@deGourlay) July 28, 2025
Molči z evropskimi sredstvi podkupljen Mirovni inštitut in vsi ostali »znanstveniki«, prav tako financirani s strani Bruslja.
Njihov molk je zlovešč.
Govorijo o svobodi, stopajo pa po poti, ki jo tlakuje nemški CDU in vodi proti Severni Koreji.
Zakaj si evropski voditelji, vse bolj osovraženi, želijo nadzora Interneta, pa je lepo opisal Pavel Durov, ustanovitelj Telegrama v videu spodaj.
