REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Neresnice uradnega »govorca vlade«: Kako so Jelko Kacin in slovenski mediji zavajali javnost o »ujetih Srbih«

Neresnice uradnega »govorca vlade«: Kako so Jelko Kacin in slovenski mediji zavajali javnost o »ujetih Srbih«Jelko Kacin in nove laži

Javni govorec vlade za Covid-19, veleposlanik Jelko Kacin, se je v preteklih dnevih skupaj s še nekaterimi zaposlenimi v slovenskem Ministrstvu za zunanje zadeve precej razgovoril o problemu, o katerem so na veliko poročali tudi številni slovenski mediji.

Razgovoril se je namreč o državljanih Srbije, ki so po zaporah mej ostali »ujeti« na ozemlju Slovenije, da bi bili nato z diplomatsko akcijo (dogovorom med Janšo, Plenkovićem in Vučićem) rešeni tako, da so se lahko odpeljali naprej proti svoji domovini.

Vse to naj bi bilo rezultat tega, da je Srbija zaprla svoje meje za vse državljane, torej tudi svoje.

Tako je namreč na tiskovni konferenci povedal Jelko Kacin, isto sporočilo pa so ponavljali tudi ostali slovenski mediji v najbolj udarnih terminih.

Iz uredbe srbske vlade je povsem lepo razvidno, da vstop v državo ni bil nikoli onemogočen srbskim državljanom, pač pa le tujcem, pa še to ne vsem, saj so v Srbijo lahko vstopili tisti, ki imajo tam bivališče.

Težava pri tem je le ena. Da je šlo za neresnico.

Da v vojni resnica umre prva, seveda vemo. Da je umrla tudi v vojni proti nevidnemu koronavirosu, pa smo lahko ugotovili prav ob primeru poročanja o zapletih s srbskimi državljani.

Srbija namreč nikoli ni prepovedala vstopa v državo svojim državljanom.

Res pa je, da je prekinila ves promet, torej cestni, železniški, ladijski in letalski. Kar je bilo tudi v skladu s priporočili mednarodnih organizacij, v skladu s prakso same EU in celo v skladu s tem, kar so storile sosednje države, na primer Hrvaška ali celo Slovenija, ki je na podoben način prekinila promet z Italijo.

Iz uredbe srbske vlade je povsem lepo razvidno, da vstop v državo ni bil nikoli onemogočen srbskim državljanom, pač pa le tujcem, pa še to ne vsem, saj so v Srbijo lahko vstopili tisti, ki imajo tam bivališče.

Toda Jelko Kacin je kljub temu, v svojem značilnem slogu, kakor da bi bil še zmeraj v Cankarjevem domu leta 1991 izrekel popolno neresnico, ne da bi trenil in ne da bi ga kdorkoli od prisotnih novinarjev postavil na laž.

Ujeti Srbi v Sloveniji
Kulise za medijski napad slovenske vlade na Srbijo so tokrat pripravili sami izmanipulirani Srbi - gastarbajterji.

Kar je sicer precej nenavadno, kajti poročila tiskovnih agencij so bila v tistem trenutku že polna obvestil o tem, da letala Air Serbie letijo po vsem svetu in zbirajo podobno »ujete« srbske državljane, da bi jih vrnili domov. Podobno je to počela tudi Slovenija, seveda s pomočjo tujih letal.

»Vračamo jih domov v Srbijo. Gre za državljane, ki so se vračali v Srbijo iz Skandinavije, Beneluksa, Nemčije, Češke, Slovaške, Avstrije in nimajo stalnega ali začasnega prebivališča v Sloveniji. V Sloveniji so obtičali po tem, ko je Srbija za zajezitev širjenja virusa Covid-19 za vse državljane zaprla svoje meje,« je zatrdil - in se zlagal - veleposlanik Kacin.

'V Sloveniji so obtičali po tem, ko je Srbija za zajezitev širjenja virusa Covid-19 za vse državljane zaprla svoje meje,' je zatrdil - in se zlagal - veleposlanik Kacin.

Mar res?

Poglejmo, kaj je o tem zapisala srbska vlada in kar si je mogoče prebrati tudi preko povezav srbskega veleposlaništva v Sloveniji.

»Na podlagi Odločitve o uvedbi izrednega stanja, sprejete zaradi preprečevanja širjenja virusa Covid-19 so od 15. marca leta 2020 meje Republike Srbije zaprte za vse tuje državljane. Ta ukrep se ne nanaša na tuje državljane, ki imajo odobreno bivanje ali stalni naslov v republiki Srbiji, kot tudi akreditirane člane osebja tujih diplomatsko-konzularnih predstavništev in uradov mednarodnih organizacij in člane njihovih družin. Državljani Republike Srbije, kot tudi akreditirani diplomati in tuji državljani, ki imajo bivališče v Republiki Srbiji in ki vstopajo v Republiko Srbijo imajo dolžnost, da so v samoizolaciji najmanj 14 dni in to pod kazensko odgovornostjo,« je zapisano v odločitvi srbske vlade z dne 15. marca.

Jasno je torej, da je bil prepovedan vstop v državo »vsem tujim državljanom, ne pa »vsem državljanom« kot je neresnično trdil Jelko Kacin.

In veleposlanik Kacin seveda ni mednarodnega prava in diplomacije neuka oseba, ki razlike ne bi poznala.

Njegov »spodrsljaj« ni mogel biti naključen. Ne, šlo je za namerno napako in s tem za očitno laž.

Neresnice Dela
Kršitev kakšnih dogovorov? Istih, ki jih je z zaprtjem svojih meja prekršila tudi Slovenija? Zavajanje par excellence, fake news na steroidih.

Na ta način je bila Srbija v slovenski javnosti predstavljena kot daleč najslabša država na svetu.

Kot država, ki se mačehovsko obnaša do lastnih državljanov, ki pa jim ob tem, nasprotno – pomaga dobra in širokosrčna slovenska država.

Pri tem so se slovenski politiki seveda lahko sklicevali tudi na izjave samih srbskih, očitno izmanipuliranih državljanov, ki so nekoliko poenostavljeno opisovali svoj položaj.

Kar pa seveda ni opravičilo za laži, še posebej ne za laži šolanih diplomatov.

Znano je sicer, da politiki lažejo – toda v demokracijah običajno lažejo svoji javnosti, ne pa drugim diplomatom. Kacin, ki bi moral ravnati kot uradnik, je na tem mestu torej ravnal kot politik najslabše vrste - kot politikant.

Jelko Kacin v Srbiji velja – upravičeno - za zakrknjenega srbofoba.

Zavajal je slovensko javnost, brez potrebe in v škodo skupnih interesov Srbije in Slovenije.

Četudi bi šlo za »bele laži« (gre za pogosto opravičilo lažnivcev), katerih cilj naj bi bilo nekaj dobrega – npr. da se doseže transport »ujetih Srbov« v domovino, Jelko Kacin ni imel nobenega razloga več, da laže takoj potem, ko so trije predsedniki (dva premiera in en predsednik države) že dosegli dogovor o tranzitu srbskih državljanov skozi Hrvaško.

Da je Kacin kljub temu lagal že po tem dogovoru pa kaže, da je šlo za namerno in na prvi pogled tudi povsem nesmiselno odločitev.

Očitno se je Kacin odločil, da laže zato, ker ga takšna laž posebej in iskreno veseli. Da je temu res tako je očitno tudi iz njegovega narejenega glasu in govorice telesa.

Ob tem je svojo tiskovno konferenco na dan, ko bi moral predstaviti koronapaket začel prav z omenjeno neresnico in ji posvetil začetek svojega nastopa.

Jelko Kacin
Jelko Kacin je znova dokazal točnost starega slovenskega pregovora, po katerem Kacin dlako sicer menja, nravi pa ne. Na sliki: Kacin v ovčji koži.

Kar ni nenavadno. V Srbiji so si Kacina zapomnili po tem, da je dolga leta, vse dokler ni njegova stranka LDS propadla, na različnih položajih zmeraj zaviral napredovanje Srbije proti EU in ob tem o Srbih redno izrekal številne žaljive trditve, za katere se nikoli ni opravičil.

Zato v Srbiji velja – upravičeno - za zakrknjenega srbofoba, ki izkoristi prav vsako priložnost za izkazovanje svojih zavržnih pogledov.

Kacin seveda ni bil edini, ki ga prevevajo takšni občutki in tudi ni edini, ki je tako očitno lagal.

Na podoben način se je zlagal tudi Andrej Šter, v zadnjem času zelo hvaljen državni sekretar, katerega ego je nato zrasel tako visoko, da si je na radiju celo upal priznati, kako je slovenskega državljana, ki mu je vztrajno težil in zahteval nasvet, poslal v ku*ac.

Na kar se je zdelo vredno opozoriti tudi nekdanji dolgoletni in priljubljeni šefici protokola.

Toda kdaj je Srbija prepovedala vstop v državo lasnim državljanom?

Šter je namreč trdil, da Srbija z zavračanjem sprejema svojih državljanov »krši vse mednarodne sporazume.«

Da je obveznost Srbije po mednarodnem pravu sprejeti lastne državljane, mu je pritrjeval tudi Damjan Bergant s slovenskega ministrstva za zunanje zadeve.

Toda kdaj je Srbija prepovedala vstop v državo lasnim državljanom?

Kje in kdaj je prekršila lastno ustavo?

Očitno nikoli.

Zanimivo pa je, da so omenjeni spin kljub temu ponavljali tudi slovenski mediji, celo takšni, ki se imajo za vodilne in se ponosno hvalijo s svojo resnicoljubnostjo in preverjanjem dejstev. Na primer 24ur ali pa Delo, ki je v dramatičnem tonu objavilo celo serijo člankov o sagi ubogih Srbov v Sloveniji.

Andrej Šter
»Pejd u kur*c!«

Pri tem je Delo poročalo, da Srbija svoje državljane »ni sprejela« in navajalo izjave Srbov o tem, kako so hvaležni slovenski državi, saj jih lastna država »ni sprejela.«

Pohvale so dobili celo Hojs in ostale perjanice SDS-a, ki je kot stranka najbolj odgovorna za izbris, največjo množično kršitev človekovih pravic v Sloveniji, ki je prizadela tudi veliko Srbov.

Trditev, da je Srbija zaprla svoje meje »tudi za svoje državljane, ki so se vračali domov«, so ponavljali tudi drugi mediji. Pri tem se je vse to dogajalo v času, ko je celo Evropska komisija predlagala zapiranje meja držav članic EU.

Slovenski diplomaciji je znova uspelo uspešno oživiti retoriko iz devetdesetih let prejšnjega stoletja in Srbijo neresnično predstaviti kot najbolj zavržno državo v Evropi. Kot kršilko mednarodnega prava, ki krši pravice lastnih državljanov. 

Srbija se je res odločila za zapiranje svojih meja, pri tem pa je to storila tudi zaradi tega, ker so države EU s svojimi prepoznimi ukrepi uspele vzpostaviti stanje, v katerem je bilo med prebivalci teh držav že zelo veliko okuženih.

Preko 319.000 državljanov Srbije, ki so se vrnili v domovino prav iz teh okuženih področij je Srbija tudi res sprejela.

Šlo je za državljane, ki so se vračali kljub pozivom vlade Srbije, da naj ostanejo kjer so in da naj ne obremenjujejo njihovega zdravstvenega sistema, še toliko bolj, ker so poznejša preverjanja pokazala, da mnogi ne spoštujejo niti obvezne karantene.

Ko jih je v enem dnevu vstopilo v državo 38.000, jih je policija naslednji dan preverila 8000 in jih 1600 ni našla na njihovih naslovih.

Večina jih je prihajala z območij, kjer so se evropske države na koronavirus odzvale prepozno.

Koronavirus - analiza

Prav zato se je Srbija odločila za prekinitev vseh komunikacij. Ukrep je bil ob tem nediskriminatoren, v državo pa so še vedno lahko vstopili vsi državljani in tujci s stalnim prebivališčem – vendar seveda ne več z osebnimi vozili.

Zanimivo pa je, da so te laži ponavljali tudi slovenki novinarji in mediji, pa čeprav bi lahko informacije preverili na spletu le z nekaj kliki.

Ukrep se morda komu zdi oster, vendar v pogojih pandemije ni neobičajen.

Človek brez vozila ima namreč zagotovo manj stikov z drugimi osebami kot človek z vozilom. Še posebej v Srbiji, kjer je javni promet manj gost.

Tako preventivno so ravnale tudi druge države, celo Slovenija.

Iz objav Srbov, ki so bili »ujeti« v Sloveniji je bilo prav tako jasno, da se je eden od najbolj glasnih, ki sicer dela v Sloveniji odpravil proti Srbiji prepozno in prišel na mejo z osebnim avtom tedaj, ko je bila meja za cestovni promet že že zaprta.

Vračanje Srbov iz sveta
Srbija je, kot kažejo naslovi portalov, svoje državljane z letali, na stroške države, zbirala iz celega sveta. Le zakaj naj bi potemtakem v Sloveniji pustila zgolj peščico svojih državljanov in s tem izvedla očitno diskriminacijo? Trditev Jelka Kacina ni samo neresnična, še huje - je tudi nelogična.

Eden od glavnih intervjuvancev je za slovenske medije namreč trdil, da ga srbska policija ni spustila v državo in ga je »nagnala«, pozabil pa je povedati (ali pa novinarka Dela tega ni preverila), da so mu prepovedali vstop z avtomobilom, ne pa vstop njega kot osebe.

Drugi v slovenskih medijih izmanipuliran delavec, ki se je spraševal, »katera država ne sprejme lastnih državljanov« in kritiziral to »noro« odločitev lastne države pa je imel ob tem stalno bivališče - v Sloveniji. In ne v Srbiji.

Slovenskim novinarjem se ni zdelo sporno, da te osebe plačujejo prispevke v slovensko državno blagajno, nato pa odidejo v Srbijo in se tam, kot je na to opozoril celo predsednik države Aleksander Vučić »zdravijo, ker je džabe«, ker je torej zastonj.

Lastnim državljanom, ki so potovali z vozili je morda res otežila vstop v Srbijo, ni ga pa prepovedala. Pri tem je bilo iz objavljenih izjav prizadetih Srbov povsem jasno, da so na pot proti Srbiji odšli že potem, ko so bili ukrepi o zaprtju meja vnaprej napovedani, kar je bilo seveda najmanj neodgovorno.

Sporno se jim je zdelo, ker jim je lastna država prepovedala vstop – kar pa se sploh ni zgodilo. Vstop v državo je v resnici prepovedala vsem tujcem (kar je dovoljeno) pa še to le tistim, ki nimajo bivališča v Srbiji.

Lastnim državljanom, ki so potovali z vozili je morda res otežila vstop v Srbijo, ni ga pa prepovedala. Pri tem je bilo iz objavljenih izjav prizadetih Srbov povsem jasno, da so na pot proti Srbiji odšli že potem, ko so bili ukrepi o zaprtju meja vnaprej napovedani, kar je bilo seveda najmanj neodgovorno.   

Zanimivo pa je, da so te laži ponavljali tudi slovenski novinarji in mediji, pa čeprav bi lahko informacije preverili na spletu le z nekaj kliki.

Namesto da bi predstavili pravo resnico, so slovenski mediji raje objavljali srce parajoče izjave »ujetih Srbov« o tem, kako njihova država za njih ni naredila nič, Slovenija, »ki nam ni nič dolžna, pa je za nas naredila vse.«

Jelko Kacin 1991

Delo je, sklicujoč se na neresnice Andreja Štera celo opisalo »pretresljiv prizor« o tem, kako je nek avtobus prazen odpeljal proti Beogradu in kako so »Srbi ostali zunaj«, saj generalna konzulka Srbije Ivana Jakšić Matović »ni dovolila, da vstopijo«.

»Srbska oblast je namreč v nasprotju z mednarodnimi standardi meje za svoje državljane zaprla,« je neresnično zapisala Milena Zupančič, novinarka Dela.

Pri tem ob izrekanju zelo hude obtožbe na račun tuje države ni preverila ključnih dejstev, predvsem pa ni navedla pomembne »malenkosti« o tem, da so težave v Sloveniji imeli le tisti, ki so se na pot odpravili s svojimi vozili, ki jim sicer vstop v Srbijo sploh ni bil prepovedan in da jim je prvo težavo v tistem trenutku predstavljala Hrvaška, ki ni dovoljevala vstopa državljanom Srbije, ne pa sama Srbija.

Srbska oblast je namreč v nasprotju z mednarodnimi standardi meje za svoje državljane zaprla, je neresnično zapisala Milena Zupančič, novinarka Dela.

Tudi Srbija seveda je v tej krizi naredila marsikakšno napako. Toda tiste, ki so jo ji očitali v tem primeru - zagotovo ni naredila.

Pri tem je bilo v tem trenutku zaprte že več kot pol Evrope. Od 17. marca naprej so vse države iz območja schengenskega sporazuma svoje meje zaprle za 30. dni.

Povsem mogoče so bili zato prizadeti tudi slovenski državljani - ampak iz tega se seveda ne da narediti lepega propagandističnga pa še antisrbskega vložka, mar ne, veleposlanik Jelko Kacin?

In tako je slovenski diplomaciji znova uspelo uspešno oživiti retoriko iz devetdesetih let prejšnjega stoletja in Srbijo neresnično predstaviti kot najbolj zavržno državo v Evropi.

Zaupati prihodnost države ujetnikom preteklosti je recept za katastrofo, ne za napredek.

Kot kršilko mednarodnega prava, ki krši pravice lastnih državljanov, ki jih nato rešuje - Slovenija.

Vse to pa ob pomoči tropa nekritičnih novinarjev, ki so se novi oblasti znova odkrito prilizovali z utrjevanjem prastarih stereotipov o Srbiji.

Da bodo vse te neresnice imele znova slabe posledice tudi za medsebojne odnose narodov na Balkanu, to pa očitno ni zanimalo nikogar.

Strah ob imenovanju Kacina na njegov sedanji položaj je bil, kot kaže ta zgodba, seveda upravičen.

Zaupati prihodnost države ujetnikom preteklosti je recept za katastrofo, ne za napredek.

Delite članek