Neizpolnjenja pričakovanja MZEZ: Avstrija bo znova podaljšala nadzor na meji s Slovenijo in Madžarsko

Medtem ko se slovenska zunanja ministrica mudi v Etiopiji na misiji pridobivanja glasov za nestalno članico VS OZN, se na mejah Slovenije nadaljuje nepriljubljen nadzor severne slovenske meje.

Avstrija nadzor na meji s Slovenijo redno podaljšuje že od begunske krize leta 2015. Kljub nasprotovanju Ljubljane ga namerava znova podaljšati za šest mesecev.

»Evropsko komisijo bomo v prihodnjih dneh obvestili, da bomo morali ta nadzor podaljšati,« je v pogovoru za radio ORF dejal avstrijski notranji minister Gerhard Karner in pojasnil, da je podaljšanje ukinitve schengenskih pravil nujno za boj proti nezakonitim migracijam.

Nadzor nad mejami bo podaljšan od 11. maja, ko se izteče trenutna prekinitev prostega pretoka ljudi prek meje.

Torej zakaj je Avstrija podprla vstop Hrvaške? In drugo, naredimo poleti ali pa zdele že zdej kontra nadzor, pa da jih vidim, kolk bodo vsi pizdili v vrsti, ko bodo pred Karavankami in ostalimi prehodi čakali

— Mare_Mare (@MareDoli) April 11, 2023

Znotraj schengenskega prostora načelno ni stacionarnega nadzora na državnih mejah, a so nekatere države leta 2015 to ureditev spremenile. Od tedaj so minila leta, začasnost pa je postala trajna.

Slovenija je tako po eni strani odpravila nadzor na svoji južni meji, s čemer si je pridobila vrsto političnih točk in pohval v Bruslju s strani Evropske komisije, po drugi strani pa ostaja nadzor slovenske severne meje enako nadzorovan kot doslej. To povečuje možnist, da Slovenija postane »migrantski žep« za migrante in begunce, ki bi po prehodu več meja članic Evropske unije in drugih držav ostali v Sloveniji.

Več držav, med njimi Avstrija, je uvedlo nadzor na mejah leta 2015. Sodišče Evropske unije je ta korak takrat dovolilo, a le za omejeno časovno obdobje oziroma »dokler traja varnostna grožnja«, s katero država utemeljuje vrnitev mejnega nadzora.

Toda Avstrija je nato nadzor na svoji meji z Madžarsko in Slovenijo ves čas podaljševala, vsakič za novo zaporedno šestmesečno obdobje.

Avstrijski kancler Karl Nehammer je že večkrat opozoril na znatno povečanje nezakonitih prehodov avstrijske meje in v zvezi s tem ostro kritiziral neodzivnost Bruslja, saj prebežniki pred vstopom v Avstrijo prečkajo več članic EU-ja, ne da bi jih pri tem kdo ustavil.

Vse skupaj pa kaže tudi na neuspeh slovenske diplomacije in predvsem na mlačnost Evropske komisije, ki je očitno glasna le, ko gre za nečlanice EU na Zahodnem Balkanu, ob ravnanjih bogatejših članic EU pa je običajno tiho.

Avstrija je namreč že sredi oktobra Evropsko komisijo obvestila, da bo zaradi povečanih migracijskih tokov znova podaljšala nadzor na notranji schengenski meji s Slovenijo.

Slovenija pa je tedaj po nvedbah takratnega MZZ-ja (danes MZEZ) sporočila, da je odločitev Dunaja neutemeljena oziroma »da avstrijska stran ni dokazala obstoja nove grožnje varnosti.«

Kot so tedaj opomnili na MZZ-ju, je Sodišče EU v sodbi aprila 2022 med drugim odločilo, da je »trajanje začasnega mejnega nadzora na podlagi 25. člena Zakonika o schengenskih mejah (resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti v državi članici) največ šest mesecev«.

To šteje največ. Čim več eur jim moramo znosit, lahko tudi z lopatami...

— Jure Zorčič (@jzorcic) April 11, 2023

Država članica lahko podaljša začasni mejni nadzor samo, če je pred novo resno grožnjo, ki vpliva na njen javni red ali njeno notranjo varnost in ki se razlikuje od prvotno ugotovljene grožnje. Glede na statistične podatke obeh strani je število nezakonitih prehodov meje in vrnjenih oseb majhno in primerljivo številkam iz prejšnjih let, zato po mnenju Slovenije ne gre za novo grožnjo.

Resne grožnje seveda - ni.

Novembra lani so na slovenskem MZZ tudi pričakovali, da »bo Avstrija odpravila izvajanje začasnega mejnega nadzora na slovenski meji,« in opozarjali na pomen vzajemnega sodelovanja držav članic pri spopadanju z grožnjami varnosti, ki lahko »prispeva k preprečevanju tihotapljenja migrantov.«

Še več, Slovenija je od Evropske komisije pričakovala »doslednost pri ocenjevanju utemeljenosti nadzora.«

#Austria plans to extend checks at its borders with #Slovenia and #Hungary by another six months from May 11, when the current six-month suspension of free #travel over those boundaries expires, Interior Minister Gerhard Karner told ORF radio on Tuesday. https://t.co/EUEBjuHDMj

— SZ News Romania (@SZnewsRo) April 11, 2023

Vendar je očitno, da je Avstrija znova zlorabila skrajni ukrep nadzora na notranjih mejah, ki bi moral biti »sorazmeren z grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti in časovno omejen.«

Od Evropske komisije je Slovenija pričakovala, da bo »bolj dosledno ocenjevala utemeljenost začasnih mejnih nadzorov, tudi v luči omenjene sodbe, ter ukrepala skladno s 27. členom zakonika o schengenskih mejah«.

Slovenija ob tem pozdravlja stališče Evropske komisije, izraženo na zasedanju Evropskega parlamenta 18. oktobra, da navedena sodba jasno določa, da mora biti nadzor na notranjih mejah časovno omejen in sorazmeren z grožnjo, in njeno napoved o ukrepanju, če države članice tega ne bodo spoštovale, so še zapisali na MZZ-ju.

Ne glede na to pa o ukrepih Evropske komisije ni ne duha in ne sluha.

FPÖ za zahtevo postavljanja ograj na jugu ne potrebuje nobenih afriških migrantov. Paranoja je njihov program. Njihova ograja ni povezana z našo ali dejstvom, da se schengenska meja kmalu seli. Naslednji migranti na njihovi tarči bomo mi.

— r.lbj (@rlbj5) November 17, 2022

Evropska komisija bo o odločitvi Avstrije po navedbah avstrijskega notranjega ministra obveščena »v naslednjih dnevih«, nato pa lahko pričakujemo odziv EK.

Ta pa bo zelo verjetno enak preteklim, ko je EK redno ocenjevala, da so takšni »podaljški« nadzora – zakoniti.

Pri vsem skupaj je tragično predvsem dejstvo, da je Slovenija dopustila, da tudi Hrvaška vstopi v schengensko območje, ne da bi pred tem dokončno rešila vprašanje meje. Sedaj ima Slovenija odprto mejo na jugu države, nadzorovano na severu, mejo s Hrvaško pa – sporno.