Neiskreno: Janez Janša obžaloval obletnico zločina terorista Breivika, ki uporablja podobno retoriko, kot on sam

Dvaindvajsetega julija so se po vsem svetu spomnili terorističnega napada, ki ga je tega dne leta 2011 doživela Norveška.

Psihopatski desničarski skrajnež Anders Breivik je najprej sprožil bombo v vladni palači v Oslu, nato pa se je odpravil na strelski pohod po bližnjem otoku Utøya, kjer so taborili mladi socialisti, in jih 69 med njimi brez usmiljenja pobil.

In to tako, da je oblečen v policista, s puško hodil po otoku in več kot eno uro enega za drugim streljal na neoborožene ljudi.

Yesterday marked 9 years since the attacks on Norway - sending love to all those involved in the horrible event, both the families of the deceased and the survivors. #Norway #Oslo #Utoeya https://t.co/HZCUEO7hMx

— Paul Mitchell (@mrmitchell78) July 23, 2020

Na otoku je okoli 650 mladih preživljalo počitnice na poletnem taboru norveške laburistične stranke.

Žrtev je bilo na koncu 77, pri tem pa jih je bilo 33 mlajših od 18 let. Več kot 300 je bilo ranjenih.

Na otok ga je, ker je bil v policijski uniformi in je trdil da je po eksploziji v Oslu prišel varovat tabor, pripeljal sam direktor tabora.

Brž ko je Breivik pristal, je naročil osebju, naj zberejo na kup čim več mladih.

Varnostnik je od njega zahteval osebno izkaznico, Breivik pa je ustrelil najprej njega in nato nadaljeval svoj morilski pohod …

Policija je potrebovala eno uro, da se je odzvala, Breivik pa se je nato mirno predal.

Bil je sicer obsojen na zaporno kazen, vendar svojega dejanja še danes – ne obžaluje. Prav nasprotno - dejanje bi celo ponovil.

Ob tem dogodku je RTV Slovenija predvajala film z naslovom »Utøya, 22. julija.«

Tako brutalno in krvavo je videti vojna proti "kulturnemu marksizmu", katero sta napovedala @vladaRS in premier #Slovenia #corrupt @JJansaSDS. /1https://t.co/ff43dPGYor

— Blaž Zgaga (@blaz_zgaga) July 22, 2020

Še pred ogledom filma, ki nosi naslov Utøya, 22. julija, se pojavi načelni pomislek, na kakšen način se spominjati tragičnega dogodka, kar kažejo tudi dolgotrajne polemike okoli predlogov obeležij na Norveškem.

Nihče si namreč ne želi, da bi filmi poveličevali skrajno zavržno in strahopetno dejanje terorista.

Na prvem mestu v filmu so zato osebne tragedije žrtev in njihovih svojcev.

This week and always, we sadly remember the 77 lives tragically taken in Oslo and Utøya on July 22, 2011. We must always stand up to racism and extremist hate to achieve a peaceful world.

 Berit Roald / NTB Scanpix pic.twitter.com/9mtGmzmBAI

— Kåre R. Aas (@kareraas) July 23, 2020

Avtor filma Erik Poppe se je v svojem pristopu odločil za perspektivo ene od udeleženk tabora in tako kamera v na videz enem neprekinjenem posnetku spremlja v realnem času slabe ure in pol najstnico Kajo, ki skuša pred napadalcem obenem zbežati, se skriti in si rešiti življenje, in v kaosu, ki je po prvih strelih zavladal na otoku, najti svojo mlajšo sestro.

Na ta dogodek so spomnili tudi na družbenih omrežjih.

Tudi nasilje se začne z besedami. pic.twitter.com/87nkshpSaq

— Mladi forum SD (@Mladiforum) July 22, 2020

Pri tem je bilo presenetljivo, da se je odzval tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša in obžaloval omenjeni dogodek.

Nekateri komentatorji pa so ga nato opomnili, da v svoji politični retoriki in delovanju sam uporablja prav tiste izraze in podobno ideologijo, ki jo je, le nekoliko bolj skrajno, zagovarjal tudi terorist Breivik.

Janša je namreč prav v zadnjem času izpostavljal »kulturni marksizem« kot največji problem sodobnih družb.

Janša sicer deluje kot politik in ne kot terorist, toda podobnosti med pogledi na svet, ki jih deli z Breivikom, so precej zaskrbljujoče, neprijetne in očitne.

Spomnimo pa se tudi, da JJ, enako kot Breivik, govori, da je "kulturni marksizem" največja grožnja Evropi.

In vemo, da ve, da je prav ta teorija zarote Breivika vodila v pokol podmladka norveške levice na Utoyi.

Zato sožalje težko beremo kot iskreno. Na mestu bi bilo opravičilo https://t.co/HfZVmWVwJf

— Luka Mesec (@LukaMesec) July 22, 2020

Gre pa za neverodostojno skovanko, ki jo pri napadih na levo usmerjene intelektualce izrabljajo nekateri najbolj znani ideologi skrajne desnice, kot je pojasnil že filozof Boris Vezjak.

Tudi terorist Anders Breivik je bil namreč zagovornik izključevanja, rasizma, pregonov ljudi drugačne nacionalnosti ali veroizpovedi, svoje dejanje pa je videl kot »opomin«, ki naj zbudi družbo.

.@JJansaSDS @strankasds, res res res prosim poglejte, kam vodi sovraštvo. In vi, @APivec @stranka_DeSUS @PocivalsekZ @StrankaSMC @MatejTonin @NovaSlovenija, ker sodelujete v tem. https://t.co/fXhKQkBS2t

— Miha Damiš (@MDamis7) July 22, 2020

Po deveti obletnici terorističnega napada na Norveškem so mnogi zato očitno še vedno prepričani, da so bili izrazi obžalovanja, ki jih je ob tem izrekel slovenski predsednik vlade, v resnici neiskreni, ker tudi slovenski predsednik vlade uporablja podobne izraze, kot terorist Anders Breivik.