petek, 07. februar 2025 leto 30 / št. 038
Napredne vlade subvencije za električne avtomobile povečujejo, slovenske pa jih zmanjšujejo
Polnjenje električnega Lexusa
Nova vlada bi se morala tudi na področju elektrifikacije prometa odreči zablodam vlad v mandatu sedanjega Državnega zbora.
Odločitev evropskih vlad, da tudi zaradi odvisnosti od Rusije radikalno pospešijo zmanjševanje fosilnih goriv v Evropi bi lahko bila dober šok tudi za prihodnje slovenske vlade, ki so zlasti na področju elektrifikacije prometa storile bistveno premalo.
To še posebej velja za vladi, ki smo ju imeli v tem mandatu Državnega zbora - Šarčevo in Janševo.
Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, je leta 2020 dvakrat znižal subvencije za električna vozila. Po novem je mogoče dobiti 4500 evrov subvencije ob nakupu 100-odstotno električnega vozila, ki ne sme biti dražje od 56 tisoč evrov.
Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, je namreč leta 2020 dvakrat znižal subvencije za električna vozila.
Po novem je mogoče dobiti le 4500 evrov subvencije ob nakupu 100-odstotno električnega vozila, ki ne sme biti dražje od 56 tisoč evrov.
Še na začetku leta 2020 je bila državna spodbuda ob nakupu 100-odstotno električnega avtomobila 7500 evrov, ki pa se je spomladi istega leta že zmanjšala na 6000 evrov, da bi nato jeseni padla na 4500 evrov. To je bila napaka Šarčeve vlade.
Janševa vlada pa je pri tej odločitvi ostala še dve leti, čeprav je medtem delila milijone in milijarde ter se na vsakem koraku zavezovala sk spoštovanju zelene agende EU. Na področju ekologije in zmanjševanja izpustov je ostala med najslabšimi v EU.
Pri testnih vozilih dobi tako slovenski kupec še tisočaka manj, hibride pa so popolnoma izbrisali iz shem pomoči.
V nasprotju s tem si, na primer, nova nemška vlada prizadeva za čisto mobilnost, saj je pred kratkim napovedala podaljšanje sheme subvencij. Kupci baterijsko-električnih vozil (BEV) bodo še naprej koristili spodbudo v višini 9.000 evrov. Medtem bodo priključni hibridi (PHEV) financirani z največ 6.750 evri.
Od leta 2023 bo nemška država subvencionirala le EV s pozitivnim učinkom na zaščito podnebja, ki upošteva električni doseg avtomobila.
Toda razlika med Nemčijo in Slovenijo je pošastno velika – še zlasti, če upoštevamo, da je standard v Sloveniji še precej nižji od nemškega in predstavlja nakup električnega avtomobila za vsakogar v Sloveniji precej večji finančni zalogaj.
Pri tem se pogosto pozablja, da je potrebno poskrbeti ne samo za kupce novih električnih avtomobilov, pač pa tudi za tiste, ki kupujejo na trgu rabljenih vozil.
Celo v Nemčiji ugotavljajo, da večje penetracije električnih vozil na trgu ni, ker vlada pomanjkanje električnih vozil na tem trgu. V Sloveniji je seveda še veliko slabše, izbire tu praktično - ni.
Most citizens in EU rely on developments in the used car market. That market determines the speed of uptake of Battery Electric vehicles (#BEVs). Read more: https://t.co/39vjSjelro
— studio Gear Up (@studiogearup) March 28, 2022
Slovenija bi se lahko vzgledovala po najboljših tudi z druge strani Atlantika.
Tako na primer program nepovratnih sredstev v »Bay Area« v Kaliforniji ponuja kar 9500 dolarjev za zamenjavo bencinskega avtomobila za električno vozilo. In to celo brez »zveznih« spodbud.
Program »Čisti avtomobili za vse« okrožja Bay Area za upravljanje kakovosti zraka je namenjen strankam s ciljnimi poštnimi številkami, ki izpolnjujejo tudi zahteve glede dohodka.
Razlika med Nemčijo in Slovenijo je pošastno velika – še zlasti, če upoštevamo, da je standard v Sloveniji še precej nižji od nemškega in predstavlja nakup električnega avtomobila za vsakogar v Sloveniji precej večji finančni zalogaj.
Program ponuja od 5500 do 9500 dolarjev, ki jih lahko porabite za novo ali rabljeno električno ali vodikovo vozilo z električnim polnjenjem za tiste, ki zamenjajo avtomobil iz leta 2005 ali starejšega.
Program se je začel leta 2019 in je bil izjemno priljubljen, vendar mu je zmanjkalo denarja. Pred kratkim je bil ponovno dopolnjen z dodatnimi 8,3 milijona dolarjev, tako da so pobude spet odprte.
ZDA ob tem z zvezno zakonodajo ponujajo še davčne olajšave v vrednosti do 7500 dolarjev za novo električno vozilo.
Kupci vtičnih vozil so upravičeni tudi do popustov v vrednosti 2000 dolarjev za namestitev domačega polnilnika, 600 dolarjev za nakup prenosnega polnilnika stopnje 2 ali 500 dolarjev za javne polnilne kartice.
Če povprečno električno vozilo stane 28.000 dolarjev je povprečna spodbuda, ki jo podelijo kar 8500 dolarjev.
Čisti avtomobili za vse dobijo denar iz kalifornijskega programa omejevanja in trgovanja, ki sili industrijo, ki sprošča toplogredne pline, da za to kupijo posebna dovoljenja, ta denar pa se nato porabi za programe, ki zmanjšujejo vplive teh toplogrednih plinov na okolje.
»Clean Cars for All« se lahko uporablja z drugim lokalnim programom, programom za odkup vozil, ki daje lokalnim prebivalcem 1200 dolarjev, če iz prometa odjavijo svoje vozilo iz leta 1997 ali starejše.
Slovenija je zato ena od najslabših v Evropi, ko gre za prehod na električna vozila, severne evropske države ali pa na primer Kalifornija pa so med najboljšimi.
Janševa je nato za vse mogoče našla denar, le za okolje ne. In potem jo je »presenetila« še vojna v Ukrajini. Tudi zato je čas – da sedanja zaostala slovenska vlada odide na smetišče zgodovine.
»Ne samo, da je promet največji vir onesnaženja zraka na območju Bay Area, ampak predstavlja 40 odstotkov naših emisij toplogrednih plinov,« je za Mercury News povedala Cindy Chavez, nadzornica okrožja Santa Clara in predsednica odbora za zrak. »Če želimo to vprašanje rešiti, moramo vključiti skupnosti z nizkimi dohodki,« je ocenila.
To je seveda prava pot. Zakaj se na tem področju Slovenija ne vzgleduje po ZDA?
Tudi tisti, ki si težko privoščijo nov električni avto morajo dobiti tako velike vzpodbude, da bo prehod tudi za njih smiseln. To velja tudi za lastnike starih avtomobilov, ki nimajo denarja za nakup novih.
Slovenske vlade pa so ravnale prav nasprotno.
Ko je denarja v slovenskem EKO skladu začelo zmanjkovati, je Šarčeva vlada preprosto zmanjšala subvencije, namesto da bi sklad dopolnila in še razširila.
Janševa pa je nato za vse mogoče našla denar, le za okolje ne. In potem jo je »presenetila« še vojna v Ukrajini.
Zato je na slovenskem trgu še vedno le okoli 2,7 odstotka električnih avtomobilov. Še huje je to, da smo od leta 2019 (moder stolpec) v prvo četrtino leta 2020 (zelen stolpec), napredovali le za 1,7 odtotka povečanega tržnega deleža električnih vozil.
Druge države v Evropi so v istem obdobju napredovale bistveno hitreje, kaže spodnji graf.
In zato voznike naraščajoče cene nafte, ter posledično bencina in dizelskega goriva veliko bolj udarijo po žepu kot na primer v skandinavskih državah.
EVs in Europe are rapidly gaining market share:
— John Raymond Hanger (@johnrhanger) July 27, 2020
"The average market share of new passenger plug-in electric cars in Europe - the European Union plus EFTA (Norway, Switzerland, Iceland) and the UK - increased in Q1 2020 to 7.47% (from 3% in Q1 2019)." https://t.co/2ETCZbY8LT pic.twitter.com/cJNeKQUuCj
Ob tem smo s takšno politiko zmanjševanja subvencij pri popravljanju tega rezultata izgubili štiri leta - slovenski vozni park pa je še vedno skoraj enako bencinski in dizelski, kot je bil pred tem.
Tudi zato je čas – da sedanja zaostala slovenska vlada odide na smetišče zgodovine.
