REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Nagrada je razvrednotena, ko jo prejme in obdrži tak pokvarjenec kot je Rupnik!«

»Nagrada je razvrednotena, ko jo prejme in obdrži tak pokvarjenec kot je Rupnik!«Pater Rupnik. Vir: YouTube, posnetek zaslona

Sagi o dveh Prešernovih nagradah iz leta 2000 še kar ni videti konca.

Marko Rupnik bo po ponovni odločitvi UO Prešernovega sklada svojo nagrado lahko obdržal. Svetlani Makarović pa plakete še niso podelili.

Upravni odbor Prešernovega sklada, od katerega javnost dolgo pričakuje odgovore o morebitnem odvzemu nagrade Marku Rupniku, čigar delo so zasenčile domnevne zlorabe redovnic, je odločil, da Rupniku ne bo odvzel nagrade.

Rupnikova izguba statusa jezuita pa po njihovem mnenju nima nobene vzročno-posledične povezave s statusom nagrajenca.

Kot so zapisali v Upravnem odboru (OU) Prešernovega sklada izključitve patra Rupnika iz jezuitskega reda »že načelno niso poklicani komentirati.«

Kot so pojasnili, gre za avtonomno odločitev subjekta cerkvenega prava, ki ne po vsebini ne po pravnem statusu – načelo ločitve Cerkve od države – nima povezave s strokovnimi in odločevalskimi pristojnostmi UO Prešernovega sklada.

»Še manj more upravni odbor komentirati dikcijo 'Ali ste za odvzem nagrade?' Najprej zato, ker status oziroma izguba tega statusa v jezuitskem redu nima nobene vzročno-posledične zveze s statusom Prešernovega nagrajenca. Nato zato, ker v zakonu o Prešernovi nagradi zaenkrat ni nobenega člena, ki bi določal pogoje in postopek odvzema Prešernove nagrade. Prav tako še ni nobenega predloga za spremembo zakona v tej smeri,« so zapisali v upravnem odboru.

Obenem so opozorili še na načelni dvom, »ali bi ob zakonskem institutu odvzema nagrade, Prešernova nagrada 'na preklic' sploh še imela težo in status, kakršnega ima in bi bilo želeti, da ga ohrani še za naprej.«

Zadeva je po eni strani znova sprožila vprašanje, kaj počne ministrstvo za kulturo in zakaj ni že spremenilo zakon tako, da bi omogočal tudi odvzeme nagrad v primeru ugotovljenih neskladij in nepravilnosti.

A to ni vse - v primeru Svetlane Makarovič UO Prešernovega sklada še razrešuje pravni status zavrnitve.

Zapisali so, da o »vrnitvi« Prešernove nagrade iz leta 2000 pisateljici v odboru v aktualni sestavi niso nikoli razpravljali, saj ji nagrada ni bila »odtujena« ali »odvzeta«.

Zato ji tudi ne more biti »vrnjena«, saj manjka subjekt odtujitve ali odvzema, ki bi to edini lahko storil.

Je pa upravni odbor na dveh rednih sejah letos razpravljal o zakonskem statusu »javno in v celoti zavrnjene Prešernove nagrade« in o pravni podlagi za obligatornost pisateljičine »spremenjene volje« v odnosu do zavestne zavrnitve pred 23 leti (zastaralni rok, obligacijska razmerja, protokol), so pojasnili. »In ta problem skuša upravni odbor reševati,« so dodali.

Medtem se tudi v ameriških medijih sprašujejo, zakaj seksualnega predatorja Marka Rupnika tudi papež, ki je njegove grehe poznal, ni razrešil prej.

In zakaj še vedno ostaja duhovnik, čeprav brez dolžnosti.

Za vrnitev nagrade Makarovičevi se med drugim zavzema tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Upravni odbor Prešernovega sklada, ki bi lahko razpravljal tudi o svojih preteklih spornih odločitvah tega ni sposoben narediti, spremembe zakona, ki bi omogočale nadzor podeljevanja nagrad in odvzem nagrad v primeru kršitev pa po zaslugi cincanja ministrice za kulturo Aste Vrečko še vedno ni.

Za TV Slovenija je povedala, da so ji finančno nagrado, kar je tudi v pristojnosti ministrstva za kulturo, vrnili, postopki glede izročitve plakete pa še potekajo.

V Rupnikovem primeru ministrica meni, da bi bilo primerno, da lavreat nagrado vrne.

O morebitnem noveliranju zakona in vključitvi odvzema nagrade v zakonodajo na ministrstvu pa še niso razmišljali, »kajti odvzemi vedno lahko sprožijo protiučinke,« je za TV Slovenija še komentirala ministrica.

Toda komentarji na družbenih omrežjih kažejo, da se mnogi ne strinjajo zgolj s »prostovoljnostjo« vračanja nagrad.

»Nagrada je razvrednotena, ko jo prejme in obdrži tak pokvarjenec kot je Rupnik!,« je komentiral eden od njih.

Pri tem pa velja spomniti tudi na vsebinsko napačne razloge za podelitev nagrade patru Rupniku, ki jih je na kratko pojasnila tudi nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca.

Spornost Prešernove nagrade patru Rupniku je izhajala iz dejstva, da je Upravni odbor odločal popolnoma arbitrarno, mimo komisij in ustaljenega postopka.

Kapelo v Vatikanu so si ogledali šele po nagradi.

Kršili so tudi statut, saj nagrada za življenjsko delo ne obsega le enega dela, ampak je nagrajen celostni opus javnega pomena, ki bi moral biti lociran v Sloveniji.

Kot je takrat dejala Svetlana Makarovič, ki je zavrnila tudi finančno nagrado, se je javno priznanje Rupniku pač raztezalo v papeževo stanovanje.

»Kakorkoli: Rupnikov mozaik je lahko še tako dober, a nagrada ni bila dodeljena transparentno. O vseh drugih zadevah, ki prihajajo sedaj na dan pa upam, da se bodo urejale na pravih mestih,« je zapisala Majda Širca decembra leta 2022.

Toda od »urejanja na pravih mestih« ni ne duha ne sluha.

Upravni odbor Prešernovega sklada, ki bi lahko razpravljal tudi o svojih preteklih spornih odločitvah tega očitno ni sposoben narediti.

Spremembe zakona, ki bi omogočale nadzor podeljevanja nagrad in odvzem nagrad v primeru kršitev pa po zaslugi cincanja ministrice za kulturo Aste Vrečko - še vedno ni.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek