REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Načelnik generalštaba SV Geder: "Za normalno delovanje nam manjka 1238 ljudi"

Načelnik generalštaba SV Geder: Miro Cerar in Alan Geder | VIR: STAfoto

Novi načelnik generalštaba Slovenske vojske Alan Geder je na novinarski konferenci opozoril na slabo kadrovsko sliko Slovenske vojske in premajhne vire. Prepričan pa je, da bo bataljonska bojna skupina po dodatnem usposabljanju uspešno prestala ocenjevanje Creval in misije v tujini niso ogrožene. Za naloge doma bodo vpoklicali pogodbene rezerviste.

Geder je med drugim spregovoril o kadrih in spomnil na resolucijo o dolgoročnem načrtu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025, ki predvideva do 8000 profesionalnih vojakov in 2000 pripadnikov rezervne sestave. Poudaril je, da je bil ta dokument je izdelan na podlagi analize nalog. Vsi naslednji dokumenti, predvsem pa kadrovski načrt vlade, pa glede kadrov navajajo druge, nižje številke, ki so tudi posledica varčevalnih ukrepov.

"Za normalno delovanje, če vzamemo v obzir te številke, nam manjka 1238 ljudi. To je številka, s katero mi operiramo," je dejal Geder in izpostavil, da je v minulih treh letih vojsko zapustilo 379 pripadnikov več, kot jih je vanjo vstopilo.

"Nikoli nismo dosegali teh številk," je dejal Geder in opozoril, da hkrati naloge, ki jih mora vojska opravljati, niso bile nikoli prilagojene nižjim kadrovskim številkam. "Za normalno delovanje, če vzamemo v obzir te številke, nam manjka 1238 ljudi. To je številka, s katero mi operiramo," je dejal Geder in izpostavil, da je v minulih treh letih vojsko zapustilo 379 pripadnikov več, kot jih je vanjo vstopilo.

Zato se po njegovih besedah "pojavljajo težave, tudi zadnja s Crevalom". Gre namreč za ocenjevanje bataljonske bojne skupine, oblikovane v 72. brigadi Slovenske vojske, ki je na nedavnem ocenjevanju po merilih Nata Creval dobila oceno nepripravljena na bojevanje in je bila nenazadnje tudi povod za menjavo na vrhu generalštaba. Je pa Geder zavrnil namige, da bi pripadniki polka namerno izvedli samoponižanje in ne bi znali izvajati temeljnih vojaških veščin. Vojaki so po njegovih besedah naloge opravili zavzeto.

Novi načelnik Geder, ki je na tem mestu zamenjal Andreja Ostermana, je že zamenjal poveljnika neuspešnega polka in njegovega namestnika, poveljniku sil Milku Petku pa ukazal "natančne analize novega načrta oblikovanja sil za izvajanje nalog doma in v mednarodnem okolju letos na način, da jo uspešno konča do konca poletja". Geder je napovedal, da bo ocenjevanje po Crevalu ponovljeno, uspeh na ocenjevanju pa bo zagotovil izvajanje mednarodnih operacij.

"Kontingenti bodo zamenjani v skladu s časovnicami. Izjema je KFOR, kjer se motorizirani četi podaljša delovanje za dva meseca," je napovedal. Pri slednji gre za misijo na Kosovu, vojaki iz neuspešne bataljonske bojne skupine pa so bili predvideni tudi za rotacije na misiji v Libanonu. Že takoj po neuspehu so v vojski priznali, da se lahko zgodi, da bi zato morali aktualni kontingenti podaljšati misije.

Na mednarodnih operacijah in misijah po besedah Gederja sicer trenutno sodeluje 347 pripadnikov Slovenske vojske, kar predstavlja 5,6-odstotno obremenitev. Geder je napovedal, da si bo to obremenitev prizadeval zmanjšati. 

Na mednarodnih operacijah in misijah po besedah Gederja sicer trenutno sodeluje 347 pripadnikov Slovenske vojske, kar predstavlja 5,6-odstotno obremenitev. Geder je napovedal, da si bo to obremenitev prizadeval zmanjšati. Fokus slovenskega sodelovanja na misijah sicer ostaja na Zahodnem Balkanu, kjer je 241 pripadnikov. Nov fokus pa se ustvarja tudi na vzhodnem krilu Nata, kjer trenutno deluje 50 pripadnikov Slovenske vojske.

Bataljonska bojna skupina se bo torej v naslednjih mesecih popolnoma posvetila samo dodatnemu usposabljanju in po Gederjevih besedah ne bo opravljala nobenih drugih nalog. Obenem se mora v najkrajšem možnem času popolniti z 90 na 100 odstotkov z materialno-tehničnimi sredstvi in kadri, v čemer Geder vidi velik izziv. Ker bo kadrov za druge naloge v domovini zmanjkalo, pa je naložil poveljniku sil vpoklic pogodbene rezervne sestave. Sam se nadeja vsaj polovičnega odziva, nabor nalog, ki jih bodo rezervisti opravljali, pa prepušča poveljniku sil.

Geder je spregovoril tudi o iztrošeni opremi, ki se na marsikaterem segmentu bliža predvideni "življenjski dobi" ter o plačah, ki bi jih morali po njegovem mnenju dvigniti. Predlaga še, naj vlada določi dodatek za stalno dosegljivost, nove plačne razrede formacijske dolžnosti in dvigne dodatek poveljnikov na raven pred varčevalnim zakonom ZUJF. Po njegovih informacijah je plača slovenskega vojaka leta 2008 dosegala več kot 90 odstotkov povprečne slovenske bruto plače, danes pa dosega le še 55 odstotkov.

"Ko smo se odločili za profesionalno vojsko, smo se - nekateri verjetno nevede - odločili, da jo damo na neusmiljen trg delovne sile," je ob tem še opozoril Geder in dodal, da trg dela določa, kolikšna plača privabi nekoga v nek poklic.

"Moja največja skrb je, da na osnovi sprejete finančne projekcije in predvidene razpoložljivosti finančnih virov po letu 2023 ugotavljamo, da se bo dinamika izgradnje srednjih bataljonskih bojnih skupin bistveno upočasnila, kar pomeni, da ne bosta dosegli zahtevane operativne bojne zmogljivosti v zahtevanih časovnih rokih - torej finančni priliv ne podpira doseganja ciljev v predpisanem času - za prvo skupino do leta 2023 in za drugo do 2025. Zato bo verjetno treba spremeniti finančne načrte in dvigniti sredstva za modernizacijo," je dodal.

Še posebej pa je Geder zaskrbljen zaradi nizkih sredstev, ki se namenjajo vojski. "Moja največja skrb je, da na osnovi sprejete finančne projekcije in predvidene razpoložljivosti finančnih virov po letu 2023 ugotavljamo, da se bo dinamika izgradnje srednjih bataljonskih bojnih skupin bistveno upočasnila, kar pomeni, da ne bosta dosegli zahtevane operativne bojne zmogljivosti v zahtevanih časovnih rokih - torej finančni priliv ne podpira doseganja ciljev v predpisanem času - za prvo skupino do leta 2023 in za drugo do 2025. Zato bo verjetno treba spremeniti finančne načrte in dvigniti sredstva za modernizacijo," je dodal.

Ob tem je poudaril, da opreme za srednjo bataljonsko bojno skupino ne nabavljajo za zavezništvo, pač pa za nacionalno obrambo Slovenije v naslednjih 35 letih. Ocenjena vrednost vzpostavitve teh dveh skupin je 1,2 milijarde evrov, po njegovih predvidevanjih pa bosta dokončno opremljeni do leta 2030. Ne gre pa pri tem samo za vozila 8X8, pač pa za kompleksnejšo in večjo enoto, ki bo sposobna izvajati samostojno delovanje, je povedal.

Geder je tako v okviru svoje vizije navedel dolgoročno in stabilno zagotavljanje virov za vojsko, nadaljevanje in dokončanje procesa profesionalizacije vojske, izstop iz enotnega sistema plačnega sistema, izboljšanje voditeljstva v vojski s poudarkom na kohezivnosti, etičnosti in odgovornosti, dvig motivacije v SV in vzpostavitev bojne usmerjenosti SV.

Ko gre za naloge vojske pa je bil jasen: "Primarna naloga SV je uspešna obramba države pred agresijo in v vseh pogojih, samostojno ali v zavezništvu". In vse druge naloge, ki jih opravlja vojska, ne morejo biti postavljene pred to nalogo, je dejal in med drugim omenil angažiranje vojske pri varovanju meje in skrb za ograjo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek