Na območju pod Belvederjem bi uredili vhodno točko v strunjanski park

V Krajinskem parku Strunjan in Javnem zavodu za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola so pridobili potrebna soglasja za prijavo projekta Belvederskih teras. Na območju Podbelvederja bi tako v naslednjih letih uredili info točko, razširili obstoječo ponudbo ob robu parka in ponudili možnost dostopa s supi in kajaki do parka.

S projektom želita partnerja urediti območje Podbelvederja, kjer se začenja klif in varovano območje krajinskega parka. Trenutno območje premore parkirišče in sezonski gostinski obrat, z realizacijo projekta pa želijo obiskovalcem ponuditi boljše pogoje uživanja v naravi, je za STA povedal direktor javnega zavoda Iztok Škerlič.

Na območju bi uredili info točko, s katero bi osveščali ljudi o ravnanju v krajinskem parku, hkrati pa bi na robu parka omočili dejavnosti, ki v samem parku niso dovoljene. Tako načrtujejo postavitev didaktičnih igral in prostora za piknik. "To bi bila neka predhodna cona parka, ki ni še v varovanem območju, z dejavnostmi, ki se jih v parku sicer ne sme opravljati, da tako varujemo sam park," je pojasnil Škerlič.

Pri info točki bi omogočili tudi najem supov in kajakov s prozornim dnom, s katerimi bi obiskovalci po morju dostopali v krajinski park in si mimogrede ogledali še morski greben pod klifom. S tem bi zavarovali klif, hkrati pa ponudili gostom izkušnjo morskega sveta.

Na srednji rok bi želeli poleg tega ukiniti oz. strožje nadzorovati dostop do Podbelvederja po slemenski cesti, namesto tega pa kot glavni dostop favorizirati obstoječo pešpot iz Simonovega zaliva ter jo s tem še dodatno oplemenitili. Kot še razmišlja Škerlič, bi se lahko povezali tudi z arheološkim parkom v bližnjem Simonovem zalivu, kjer že ponujajo možnost potapljanja z ogledom podvodnih ostankov, in tovrstne potope razširili tudi na območje Podbelvederja in klifa.

S projektom sledijo tudi ciljem jadransko-jonske strategije trajnostne rasti in odgovornega ravnanja z okoljem v smislu ustvarjanja t.i. zelenih in modrih delovnih mestih, ki ne ogrožajo okolja oz. morja, je poudaril Škerlič.

Partnerja sta se prijavila na dva evropska razpisa, izolska občina pa je tudi že zagotovila proračunsko postavko za sofinancerski delež, če bodo na razpisih uspešni. Tudi v primeru uspešne kandidature bo do realizacije projekta sicer poteklo še nekaj časa, po Škerličevih besedah pa je pomembno že to, da so za svoje načrte že dobili tako soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine kot naravovarstveno soglasje.