Na Norveškem parlamentarne volitve, ki bi lahko prinesle prevetritev odnosov z EU

Na Norveškem bodo v ponedeljek parlamentarne volitve, ki bi lahko po ocenah poznavalcev prinesle prevetritev odnosov z Evropsko unijo, saj naj bi se okrepila podpora tistim norveškim strankam, ki so kritične do EU. V nekaterih občinah se bodo volišča odprla že danes.

Obe največji stranki, tako vladajoči konservativci kot laburisti, upata na vnovično zmago na tokratnih parlamentarnih volitvah.

Norveška ni članica EU, je pa od leta 1994 članica Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in schengenskega območja.

Norveško uradno poročilo o EGP iz leta 2012 je pokazalo, da članstvo v tej povezavi zelo dobro služi gospodarskim interesom države, a je hkrati oslabilo samo demokracijo v državi. EGP namreč Norveški omogoča dostop do trga EU, država tudi s tem izvaja zakonodajo EU, nima pa nobenega vpliva na snovanje same evropske zakonodaje. Večinoma manjše stranke, ki bi lahko po tokratnih volitvah vstopile v koalicijo, opozarjajo, da je norveški parlament zaradi tega izgubil pomen, je nedavno poročal bruseljski spletni medij EUobserver.

Najbolj radikalno stališče zastopa Stranka centra, ki bi lahko po volitvah vstopila v koalicijo z laburisti in se zavzema za odpravo članstva v EGP in sklenitev trgovinskega sporazuma.

Tudi v primeru, če se bodo konservativci obdržali na oblasti, bi lahko po volitvah ubrali bolj do EU kritično smer po zaslugi koalicijske Stranke napredka, ki je znana po svojih protimigrantskih stališčih. Razpravo o prevetritvi odnosov je na Norveškem okrepila tudi odločitev Velike Britanije za odhod iz EU, brexit, še napoveduje EUobserver.

Norveški volivci so na dveh referendumih, leta 1972 in 1994, zavrnili vstop Norveške v EU.

Na zadnjih parlamentarnih volitvah na Norveškem 9. septembra 2013 so slavili konservativci skupaj s svojimi desnimi zavezniki. Konservativna stranka pod vodstvom Erne Solberg in desna Stranka napredka sta po volitvah oblikovali dvostrankarsko manjšinsko vlado, na čelu katere je bila kot ministrska predsednica Solbergova. Vladajočo koalicijo sta v parlamentu podpirali tudi dve sredinski stranki, liberalci in krščanski demokrati.

Zadnje predvolilne raziskave so pokazale, da bi lahko štiri stranke konservativnega bloka na tokratnih volitvah dobile 87 mandatov v stortingu, levousmerjene stranke pa 78. V skladu z javnomnenjsko raziskavo TV2, ki jo je povzel britanski Express, je podpora konservativni in laburistični stranka med volivci izenačena in znaša 26,1 odstotka.

Konservativci so tako za 1,1 odstotne točke povečali priljubljenost med volivci, medtem ko so laburisti zabeležili padec podpore za odstotno točko. Tovrstne napovedi so slab obet za laburiste, ki so običajno največja stranka na Norveškem.

Volitve v norveški parlament potekajo po proporocionalnem sistemu. 19 od mandatov razdelijo med stranke, ki dobijo več kot štiri odstotke glasov, kar je ključnega pomena predvsem za manjše stranke.

Volišča za 169-članski norveški parlament bodo v ponedeljek odprta od 9. do 21. ure, v nekaterih občinah tudi dan prej. Objava prvih rezultatov bi se tokrat lahko nekoliko zavlekla, saj so se odločili, da bodo vse glasovnice za parlamentarne volitve šteli tudi ročno, da bi se tako izognili morebitnim nepravilnostim.

Tako državna televizija NRK kot eden od norveških dnevnikov sta namreč objavila navedbe strokovnjakov, da bi lahko pri štetju glasov prek računalniškega sistema prišlo do hekerskih vdorov, ki bi lahko vplivali na nekatere podatke.