MNZ: »Tuji teroristični borci povratniki so ena od prednostnih nalog na področju boja proti terorizmu«

V luči krčenja območja pod nadzorom Islamske države v Iraku in Siriji so evropske države vse bolj zaskrbljene glede povratka svojih državljanov, ki so se pridružili tej teroristični organizaciji.

Z odhodom ZDA iz Sirije, ki je materialno podpirala Kurde in njihove zapore oz. taborišča za ujete džihadiste, so se povečale skrbi, da bodo slednji kmalu nazaj na poti v Evropo. Obrnili smo se na ministrstvo za notranje zadeve o tej varnostnemu vprašanju.

»Tuji teroristični borci povratniki so ena od prednostnih nalog na področju boja proti terorizmu«, so poudarili na ministrstvu, ki ga vodi Boštjan Poklukar. Dodali so še: »V Sloveniji v okviru mednarodnega sodelovanja dosledno izvajamo ukrepe in aktivnosti za pravočasno, predvsem pa celovito odkrivanje takšnih posameznikov«. 

Tako še posebej posvečajo pozornost glede varovanja meje in pravočasnega odkrivanja novačenja za odhode na krizna območja z namenom izvajanja teroristične dejavnosti. Kaj pa glede borcev povratnikov: »Za povratnike, ki ne bodo procesirani oz. po prestani zaporni kazni ima policija znotraj pooblastil in zakonskih možnosti na voljo posamezne ukrepe za njihovo pravočasno odkrivanje in preprečevanje.«

Pri tem policija »ne nastopa kot represivni organ, temveč v svetovalni vlogi drugim pristojnim resorjem oz. deležnikom.« Vprašanje tujih terorističnih borcev in radikalizacije, ki lahko privede do nasilnega ekstremizma ali terorizma, je prednostna naloga, ki »se obravnava v sklopu Nacionalne mreže strokovnjakov za preprečevanje radikalizacije, ki združuje poleg varnostnih tudi ne-varnostne deležnike, NVO, akademske predstavnike in univerze.«

Zanimalo nas je tudi, če notranje ministrstvo meni, da je trenutna zakonodaja ustrezna glede pregona oseb, ki se v tujini povezujejo s terorističnimi organizacijami. Slovenija je tako v zakonodajo »vestno prenesla dobre prakse oblikovane na ravni ZN, Sveta Evrope in EU. V kazenski zakonik je v celoti prenesena EU protiteroristična direktiva.« 

Pri tem so izpostavili primer pravnomočno obsojenega tujega državljana za kaznivo dejanje potovanja z namenom terorizma kaže, da je prenos ustrezen. Hrvaški državljan Loris Brljafa je bil julija lani obsojen na tri leta in dva meseca zapora ter nato na izgon iz države, ker je v začetku leta v Slovenijo vstopil z lažnim bombnim pasom, pri čemer je nameraval v Ljubljani povzročiti strah med ljudmi.

Junija 2017 je pričel veljati tudi prenovljen Kazenski zakonik, ki med drugim v členu 108.a prinaša »novo kaznivo dejanje potovanje v tujino z namenom terorizma,« hkrati pa so bili ažurirani vsi členi zakonika, ki se nanašajo na teroristično dejavnost.

V medresorskem usklajevanju so trenutno še »predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), tudi v delu policijskih pooblastil v predkazenskem postopku, ki se uporabljajo tudi v primeru odkrivanja in preiskovanja s terorizmom povezanih dejanj.«

Pri povratku borcev pa se odpira tudi vprašanje vrnitve žensk in otrok, ki so se prav tako odpravili na Bližnji vzhod, kot tudi obravnava vseh, ki niso bili vpleteni v zločine ter bili morebitno še sami žrtve v času bivanja pod režimom Islamske države. Ministrstvo je odgovorilo, da bi pri takih primerih uporabili obstoječe reintegracijske pristope, programe za pomoč žrtvam, vključevanja v družbo ipd.