petek, 29. november 2024 leto 29 / št. 334
Mineva 79 let od smrti narodnega heroja Jožeta Lacka
Danes mineva 79 let od smrti heroja Jožeta Lacka.
Zaradi posledic mučenja okupatorja in njegovih sodelavcev je umrl 18. avgusta leta 1942.
Jože Lacko se je rodil v siromašni družini v Kicarju in že zgodaj pomagal očetu in materi pri kmečkih opravilih. Leta 1901 je začel obiskovati osnovno šolo na Ptuju, kjer je usvojil obvezno učno snov, svoje znanje pa nato izpopolnjeval še z branjem knjig.
Po osnovni šoli si je najprej služil kruh z delom pri večjih kmetih v okolici.
Leta 1915 je moral k vojakom in v Avstriji je najprej služil vojaški rok, nato pa so ga naslednje leto poslali na italijansko bojišče, kjer je prišel v italijansko vojno ujetništvo. Domov se je vrnil leta 1921.
Nekaj mesecev po vrnitvi se je poročil z Jožefo Kranjc in se naselil v Novi vasi pri Ptuju.
Narodni heroj Jože Lacko je bil edini Slovenec, ki je kot kmet postal narodni heroj!
— Andrej Lacko (@andrejLac) June 7, 2018
Tako da kmetov se ne bojim, bojjm pa se vas kmetavzarov!
Dejaven je bil v Društvu kmečkih fantov in deklet ter ljudskofrontnem gibanju.
Leta 1932 je bil sprejet v komunistično stranko in od takrat je aktivno politično deloval v takratnem ptujskem okraju. Na njegovi domačiji je bila leta 1936 pokrajinska konferenca Zveze komunistične mladine Jugoslavije za Slovenijo in leta 1939 konferenca Komunistične partije Slovenije za del severovzhodne Slovenije.
Leta 1941 je bil eden od organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja na ptujskem območju.
Januarja 1941 so ga krajevne oblasti zaradi aktivne politične dejavnosti internirale v vojaško taborišče v Međimurje, kjer je ostal do napada na Jugoslavijo.
Takšno analogijo se lahko retvita samo s pozicije podpore nacizma. V samem vrhu oblasti. #30let pic.twitter.com/bRaN3njvam
— Boris Vasev (@borisvasev) August 18, 2021
Že pred kapitulacijo starojugoslovanske vojske se je pridružil vojaškim prostovoljcem s Ptuja in okolice, ki so ga izbrali za svojega komandanta.
S skupino prostovoljcev je krenil proti Novem mestu, kjer jih je dohitela informacija o kapitulaciji kraljeve vojske, zato se je skupina razšla.
Aprila 1942 je bil soustanovitelj Slovenjegoriške čete, ki so jo poimenovali po njem, vendar so jo že naslednji dan Nemci obkolili v Mostju pri Ptuju in jo uničili.
Iz obroča so se uspeli rešiti le trije borci, med njimi je bil tudi Jože Lacko, ki se je nato skril pri nekem kmetu, ki ga je že po dveh dneh izdal Nemcem.
Zaprli so ga v ptujske zapore, kjer so ga pretepali in mučili. Zaradi posledic mučenja je umrl 18. avgusta 1942.
Kljub mučenju ni izdal nikogar.
Zaradi mučeniške smrti je postal simbol junaškega boja in odpora proti okupatorju in je bil 21. decembra 1951razglašen za narodnega heroja.
Po njem so poimenovane ulice v Gornji Radgoni, Kidričevem, Pragerskem, Ptuju, Radencih, Radljah ob Dravi in Slovenski Bistrici.
Med leti 1956 in 1992 je na Slovenskem trgu v Ptuju stal Lackov spomenik, ki je bil nato prestavljen na staro mestno pokopališče.
Na njegovo smrt so se danes spomnili tudi na družbenih omrežjih.
Vladni profili, ki so iz dneva v dan polni verskih in drugih z državo nepovezanih vsebin pa na Lacka in druge žrtve NOB redno pozabljajo.