nedelja, 15. december 2024 leto 29 / št. 350
Migrantske kvote vse bolj delijo EU
Predsedniku Evropskega sveta Donald Tusk nasprotuje migrantskim kvotam, foto: STEPHANIE LECOCQ
Voditelji članic EU za nocoj v Bruslju napovedujejo odkrito razpravo o vprašanju migrantskih kvot, a konkretnih premikov ni pričakovati. Kvote še naprej delijo članice na osi zahod-vzhod. Tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je proti kvotam, zaradi česar se je znašel pod točo kritik, tudi nemške kanclerke Angele Merkel.
Poljak Tusk že od začetka ni naklonjen kvotam, pred tokratnim vrhom pa je v izhodiščih za razpravo jasno izrazil stališče, da kvote močno delijo članice in da so neučinkovite, s čimer si je takoj naprtil ogorčenost Evropske komisije, danes pa tudi kritike več voditeljev.
Nemška kanclerka Angela Merkel je ocenila, da izhodišča za razpravo, ki jih je pripravil Tusk, niso zadostna, ter izrazila prepričanje, da je potrebna ne le solidarnost navzven, temveč tudi znotraj Evrope, pri čemer se je izrekla proti selektivni solidarnosti.
Da je solidarnost nujen element evropske migracijske politike, je poudaril tudi nizozemski premier Mark Rutte, ki opozarja, da članice ne morejo trgovati v bmigrantski krizi. Izpostavil je še pomen zaščite meja in zagotovitve normalnih pogojev za življenje v izvornih državah.
Avstrijski kancler Christian Kern je Tuskov pristop označil za "popolnoma nerazumljiv". Nezadovoljen je s Tuskovo izbiro besed, saj so v nasprotju z duhom Evrope, da se ugodnosti uživajo skupaj in bremena prav tako nosijo skupaj.
Višegrajska četverica - Poljska, Slovaška, Češka in Madžarska - na drugem bregu podpira Tuskova stališča in vztraja, da so kvote nesprejemljive. Svojo solidarnost so danes izrazile s 35 milijoni evrov pomoči za zaščito meja v Libiji.
Češki premier Andrej Babiš je na primer poudaril, da kvote niso rešitev, temveč se je treba boriti proti "migromafiji", ki služi milijarde evrov z zavajanjem nesrečnih ljudi o boljši prihodnosti v Evropi.
"Tuskova izjava je v veliki meri izraz dejanskega stanja," pa je ocenil slovenski premier Miro Cerar. Ob tem poudarja, da Slovenija izpolnjuje prav vse naloge: sodeluje v programu premeščanja in preseljevanja, humano obravnava prosilce za azil in je solidarna, ob upoštevanju svojih zmogljivosti.
Cerar ocenjuje, da bo današnja razprava zahtevna, saj države različno razumejo solidarnost. Slovenija po njegovih besedah meni, da bo treba najti stališče, ki bo preseglo razklanost. "Prizadeval si bom za kompromisno, srednjo pot, ki jo je Slovenija že predlagala v predhodnih posvetovanjih," je povedal.
Voditelji članic napovedujejo odkrito razpravo o spornih migrantskih kvotah, ki še danes enako delijo članice, kot so jih leta 2015. Delijo tudi institucije unije. Pred vrhom se je razvnel prepir med Tuskom, ki obvezne kvote zavrača, ter Evropsko komisijo, ki brani svoj predlog, ki je ob podpori članic postal zakonodaja.
EU je v sklopu soočanja z rekordnimi migracijskimi tokovi leta 2015 sprejela zakonodajo o začasni shemi za premeščanje migrantov znotraj unije, ki se je iztekla septembra, zdaj pa razpravlja o stalnem obveznemu mehanizmu za premeščanje v primeru resnih kriz, ki zavira prenovo azilnega sistema.
Voditelji bodo danes o prenovi azilnega sistema razpravljali po novi metodi, ki predvideva bolj neposredno obravnavo politično občutljivih vprašanj in naj bi pospešila delo. Končne odločitve niso predvidene, cilj je utreti pot do odločitev junija prihodnje leto.
