REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Marta Kos v vlogi poskusne okupatorice Srbije: »Več, kot bo komisarjev, kot je Kosova, dlje bo Srbija od EU!«

Marta Kos v vlogi poskusne okupatorice Srbije: »Več, kot bo komisarjev, kot je Kosova, dlje bo Srbija od EU!«Marta Kos in Nedićevci v Srbiji leta 1944. Vir: Posnetek zaslona, X

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je po nastopu svoje funkcije najprej odšla na tradicionalno romanje v Ukrajino, kjer se je poklonila kijevskemu diktatorju, v zadnjih dnevih pa je težišče svojega delovanja usmerila proti nekaterim najvidnejšim predstavnikom srbske politike.

Pri tem je jasno pokazala svojo protisrbsko usmerjenost, pa tudi nenačelnost, zaradi česar njene izjave niso ostale brez odzivov.

V pogovoru za slovenski portal N1 je dejala, da je situacija v BiH trenutno napeta, Dodik pa je tisti politik, ki trenutno onemogoča normalizacijo razmer v BiH, da bi lahko ta storila vse, kar mora.

Tudi Slovenija je v SFRJ prav zaradi postopkov »majorizacije« na koncu zapustila federacijo. Danes pa podobnih teženj Srbov v BiH Kosova menda 'ne razume', kar je preprosto neverjetno.

Ocenila je, da Milorad Dodik zaradi svoje politike ne more biti sogovornik Evropske unije.

»To pomeni, da politik, ki ima secesionistične težnje, ki je protievropski, ne spoštuje ureditve, ki je nastala na osnovi Daytonskega sporazuma, in si prilašča pravice, ki mu ne gredo, seveda v Bosni in Hercegovini ne more prispevati k temu, da bo evropska pot zagotovljena,« je povedala v intervjuju za N1.

Dodik se je že odzval na izjave evropske komisarke: »Slišim, da je Marta Kos nekaj rekla. Preseneča me.

Ona je dokaz, da je stališče ameriškega podpredsednika J. D. Vancea o EU popolnoma pravilno.

Če bi bilo kaj pomembnega, je ne bi motilo,« je zapisal na družbenem omrežju X.

Vir: Posnetek zaslona, X

Ob tem se je Kosova obregnila tudi na podpredsednika srbske vlade Aleksandra Vulina.

Kosova je namreč dejala, da upa, da v prihodnji srbski vladi ne bo Vulina.

»Nekdo, ki deluje protievropsko, ne more istočasno peljati Srbije v Evropsko unijo,« je dejala v pogovoru za N1.

Vulin je bivši srbski notranji minister in bivši šef obveščevalne službe BIA.

Da politik iz Slovenije, ki je svojo politično in diplomatsko kariero gradil na sadovih separatizma srbskim politikom v BiH očita »separatizem« je tako očitna hipokrizija, da verjetno ne potrebuje kakšne posebne razlage.

S tega položaja je odstopil decembra 2023, ko je Bidnova vlada proti njemu uvedla sankcije zaradi domnevne korupcije, domnevne vpletenosti v trgovino z mamili in povezav z Rusijo.

»Združene države in Evropska unija zahtevajo mojo glavo, kar je pogoj, da ne sprejmejo sankcij proti Srbiji,« je takrat pojasnil svoj odstop. Srbsko-rusko podjetje NIS se je kljub temu znašlo pod sankcijami Bidnove administracije, ki zaradi odlogov Trumpove administracije še vedno niso v veljavi.

Srbija naj bi kmalu dobila novo vlado ali se podala na predčasne volitve po odstopu premierja Miloša Vučevića konec januarja zaradi napada članov njegove vladajoče stranke SNS na protestnike.

Rok za oblikovanje nove vlade je 18. april.

Medtem se je odzval tudi Aleksandar Vulin.

Dejal je, da ga je »komisarka Kos postavila za merilo neodvisnosti srbske politike, sebe pa za poskusno okupacijsko poveljnico Srbije.«

»O tem, ali bom član srbske vlade, bosta odločala predsednik Aleksandar Vučić in premier, komisarka Kos pa bo moral svoje frustracije zdraviti na nekom drugem. Komisarka Kos me je postavila za merilo neodvisnosti srbske politike sebe pa za poskusnega okupacijskega poveljnika Srbije. Naj upa, da me ne bo v novi vladi Srbije, lahko pa je prepričana, da se ne bom nehal boriti za srbski svet in za ohranitev bratskih odnosov z Rusijo in Kitajsko. Več kot bo evropskih komisarjev, kot je Kosova, dlje bo Srbija od EU in bližje BRICS-u. Držite se, komisarka Kos, upanje umira zadnje,« je dejal Vulin.

Izjave Kosove so problematične iz več razlogov.

Predvsem je očitno, da se je komisarka Kosova Srbije in njenih politikov lotila z zelo enostranskimi in neutemeljenimi obsodbami.

Vir: Posnetek zaslona, X

Razmere v BiH so zapletene, a tudi srbski politiki imajo zaradi neprestanega vmešavanja iz tujine ter poskusov vsiljevanja političnih rešitev po sistemu »en človek, en glas«, torej s preglasovanjem, pogosto prav, ko opozarjajo na nesprejemljive postopke »mednarodne skupnosti« in predvsem bošnjaških politikov.

Tudi Slovenija je v SFRJ prav zaradi takšnih postopkov »majorizacije« na koncu zapustila jugoslovansko federacijo.

Ob tem je stališče Kosove tudi licemerno, ker sama prihaja iz države, ki je v Evropi po koncu hladne vojne tako rekoč prva ponovno izumila separatizem.

Da politik iz Slovenije, ki je svojo politično in diplomatsko kariero gradil na sadovih separatizma srbskim politikom v BiH očita »separatizem« je tako očitna hipokrizija, da verjetno ne potrebuje kakšne posebne razlage.

Slovenski politiki s Kučanom na čelu so leta 1991, ko so Slobodana Miloševića prosili za podporo pri odcepitvi najprej priznali pravico Srbom, da tudi oni »živijo v eni državi«, nato pa na to obljubo hitro pozabili.

Leta 1991 so slovenski politiki v SFRJ ob zagovarjanju odcepitve Slovenije trdili, da bomo Slovenci, če bo treba, jedli tudi travo, samo da bi dosegli samostojnost.

Danes pa podobnih teženj Srbov v BiH Kosova menda ne razume, kar je preprosto neverjetno.

A to ni nenavadno, saj so slovenski politiki s Kučanom na čelu leta 1991, ko so Slobodana Miloševića prosili za podporo pri odcepitvi najprej priznali pravico Srbom, da tudi oni »živijo v eni državi«, nato pa na to obljubo hitro pozabili.

Ob tem je imela Slovenija leta 1991 bistveno boljši položaj v državi SFRJ, kot ga ima danes Republika Srbska v BiH.

SFRJ nikoli ni z aktom nekega tujega politika Sloveniji v nasprotju z ustavo poskusila odvzeti vse republiške imovine, kot se to dogaja Republiki Srbski.

Spor je leta 1991 nastal le zaradi popolnega prevzema zunanjih meja države.

In SFRJ nikoli ni poskusila Sloveniji vsiljevati prepovedi praznikov, zvezna bosanska država pa preko sodišč to počne.

Ustavno sodišče SFRJ je Sloveniji celo dovolilo izvedbo referenduma o neodvisnosti, česar niti špansko vrhovno sodišče ni dovolilo Kataloniji.

Ob tem pa so bosanska sodišča, že prej pa tudi razni »visoki predstavniki« kar po tekočem traku razveljavljali razne zakone Republike Srbske in odstavljali njene politike – nekaj, kar Slovenija s strani zvezne vlade SFRJ ni doživela nikoli.

Marta Kos Avtor: Dušan Mekina
Marta Kos med pogovorom za Insajder.com. Foto: Dušan Mekina

Kučan, Drnovšek, Janša, Peterle, Bučar, Rupel in drugi slovenski politiki se zaradi »separatizma« nikoli niso znašli na mednarodni tiralici, tako kot danes Milorad Dodik, čeprav je Slovenija prvi »separatistični« akt sprejela že 29. septembra 1989 – dve leti pred vojno in začetkom razpada države.

Vse to bi zahtevalo od Kosove, da veliko bolj razumevajoče postopa glede situacije v BiH.

A to se ne dogaja, prav nasprotno.

Ob tem pa politiki iz EU ravnajo še posebej licemerno tudi zato, ker istočasno, ob takšni politiki, podpirajo odcepitev Kosova od Srbije.

Nastop Marte Kos kaže, da bo ta politika krizo na Balkanu kvečjemu zaostrila, ne pa umirila. Da v tej predstavi pritiskov, predvsem na Srbijo tako radi sodelujejo tudi slovenski politiki, ki so bili v podobni zgodovinski situaciji glavni »separatisti«, medtem ko danes zagovarjajo centralizem - pa je absurdno in več kot bizarno.

Vse skupaj pa je tudi diplomatsko nespretno in napačno.

Vmešavanje v notranje zadeve drugih držav, sugeriranje tega, kdo bi lahko bil v kakšni vladi in izključevanje politikov iz razgovorov ni samo v nasprotju z nekaterimi temeljnimi načeli mednarodnega prava, pač pa je tudi politično kratkovidno.

To spominja na ravnanje kolonialnih sil. Slovenija nikoli ni bila kolonialna sila, a očitno so se slovenski politiki v Bruslju zelo hitro nalezli kolonialne miselnosti evropskih kolonizatorjev. In to je žalostno.

Kdo bo sedel v srbski vladi je res stvar samo Srbije in njenih volivcev, Milorad Dodik pa je legitimen predstavnik dveh milijonov Srbov iz BiH.

Kdo jih predstavlja, je stvar teh volivcev, ne pa Kosove, zavračanje dialoga z legitimnimi politiki pa je politika, s katero je EU poskusila že v primeru Rusije in vidimo, kam je to pripeljalo.

Na enostranske in vsiljene ukrepe ter prekinitve dialoga se institucije Republike Srbske vse bolj odzivajo z lastnimi enostranskimi ukrepi, to pa vodi v podobno situacijo, kot smo jo že doživeli leta 1991 ob razpadu SFRJ.

Nastop Marte Kos zato kaže, da bo ta politika krizo na Balkanu kvečjemu zaostrila, ne pa umirila.

Da v tej predstavi pritiskov, predvsem na Srbijo tako radi sodelujejo tudi slovenski politiki, ki so bili v podobni zgodovinski situaciji glavni »separatisti«, medtem ko danes zagovarjajo centralizem - pa je absurdno in več kot bizarno.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke