Malta za krmilom EU: Najprej o mejah, nato o solidarnosti

Malta se bo za krmilom EU osredotočila zlasti na zagotavljanje ustreznega nadzora na mejah unije, saj je to pogoj za konstruktivno razpravo o solidarnosti pri sprejemanju beguncev, je poudaril malteški premier Joseph Muscat po srečanju malteške vlade in Evropske komisije v Valletti.

"Gre za vprašanje medsebojnega razumevanja," je poudaril Muscat. Malta je po njegovih besedah vselej zagovarjala solidarnost, saj jo je v preteklosti tudi sama pogosto potrebovala, a razumeti je treba tudi javno mnenje v vzhodnih članicah unije.

Jeseni leta 2009 je v EU potekala živahna razprava o pomoči Malti pri soočanju z migracijami. Članice so se odzvale zadržano. Pri pilotnem projektu premestitve beguncev z Malte znotraj EU je tedaj sodelovala tudi Slovenija.

Malta je tako prevzela šestmesečno predsedovanje Svetu EU s popolnoma drugačno izkušnjo kot njena predhodnica Slovaška, ki nasprotuje kvotam za razporejanje beguncev in se je osredotočila na iskanje konsenza o učinkoviti solidarnosti.

V osnovi gre pri učinkoviti solidarnosti za to, da bi lahko države, ki kvotam za razporeditev beguncev nasprotujejo, pomagale tudi drugače. Konsenza ni bilo mogoče doseči. Pod malteškim predsedovanjem je pričakovati drugačen pristop in poudarke.

Najprej je treba zagotoviti ustrezen nadzor na mejah in gotovost, da pridejo v unijo res ljudje, ki potrebujejo zaščito. Šele nato je smiselno razpravljati o solidarnosti, o delitvi bremena, je prepričan malteški premier.

Malta želi po Muscatovih besedah prispevati k zmanjšanju vrzeli med politično elito in ostalimi ljudmi. "Nehati moramo kriviti ljudi, ki volijo ekstremiste, in se osredotočiti na njihove skrbi. Zastavljajo prava vprašanja, a odgovori ekstremistov so napačni," je poudaril.

Pri tem po prepričanju malteškega premierja ne gre le za odnos med EU in preostalim svetom, saj so podobni vzorci tudi znotraj unije, na primer negativen odnos zahodnih članic do vzhodnih, ki nato to izkušnjo prenašajo naprej na ljudi izven unije.

Malteško predsedovanje bo po pričakovanjih pomembno zaznamoval tudi brexit, saj se do konca marca pričakuje, da bo Velika Britanija sprožila ločitveni postopek in da se bodo nato začela pogajanja o izstopu države iz unije.

Malteški premier je v povezavi s tem danes ponovil, da si njegova država želi pošten dogovor z Veliko Britanijo, ki pa mora prinašati manj ugodnosti kot članstvo v uniji. V začetku februarja bo na Malti neformalni vrh sedemindvajseterice brez Britanije.

Muscat verjame v enotnost sedemindvajseterice v pogajanjih z Veliko Britanijo. Še nikoli doslej ni bilo tolikšnega strinjanja med članicami o nekem vprašanju kot tokrat glede Velike Britanije, je poudaril.

V Rimu je nato marca ob 60. obletnici Rimske pogodbe predviden še en pomemben evropski dogodek. Na njem bo treba svetu posredovati jasno sporočilo, da odhod Britancev iz unije ne pomeni konec evropskega projekta, je danes v Valletti poudaril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

V Rimu je treba po Junckerjevih besedah združiti vse najboljše energije v EU. Videti brexit kot začetek konca bi bila velika napaka, je opozoril. Pesimizem v EU ni sicer po njegovih besedah nič novega, novo pa je to, da gre sedaj dejansko za razgradnjo unije.