Malta z današnjim dnem prevzema predsedovanje Svetu EU

Malta z današnjim dnem od Slovaške prevzema polletno predsedovanje Svetu Evropske unije, ki pa ne bo nič kaj mirno. Pomembna naloga malteškega predsedovanja bo iskanje kompromisa o novi evropski azilni politiki, nič manj pomembna tema ne bo niti izstop Velike Britanije iz EU.

Malta je najmanjša država članica EU in pozivi te državice ne prodrejo pogosto do Bruslja. Od danes naprej bo drugače. Ena pomembnejših tem bo zagotovo iskanje rešitev za begunsko krizo. In tukaj zastopa otoška državica v Sredozemskem morju ravno nasprotno stališče kot njena predhodnica Slovaška, ki je bila ob razpravi o razporeditvi beguncev v Evropi pogosteje na strani zaviralcev procesa, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Malta leži med Libijo in Italijo in pogosto reševanja številnih beguncev potekajo prav v malteških vodah. Kljub temu se jo je begunska kriza dotaknila le posredno, saj so rešene posameznike iz malteških voda peljali v Italijo.

Ker bo to njeno prvo predsedovanje bo najverjetneje konflikte blažila in nastopala kot graditelj mostov, je napovedal malteški premier Joseph Muscat novembra v Bruslju. Malta ima izkušnje z begunsko krizo in je solidarna z Italijo in Grčijo. Vendar pa je treba prisluhniti tudi skrbem vzhodnih Evropejcev, ki zavračajo razdelitev prosilcev za azil.

V začetku februarja bo v malteški prestolnici Valletti potekal vrh EU, kjer bodo govorili o migracijah, stabilnosti Libije, od koder krene največ čolnov z begunci, pa tudi o boljšem sodelovanju med afriškimi državami izvora ter Evropo.

Drug nič manj pomemben poudarek predsedovanja Malte bo namenjen izstopu Velike Britanije iz EU. Malta je sicer nekdanja britanska kolonija, a Muscat nastopa kot manj mehak pogajalski partner brexita. Kot je povedal za politično revijo Politico, obstaja velik prepad med predstavami EU in Velike Britanije o tem, kako naj bi potekala pogajanja. Pripraviti se bo treba na ostra pogajanja, tako kot pri tistih z Grčijo, je dejal.