Ljubljanski mestni svetniki ponovno o podaljšanju pogodbe za bežigrajski stadion

Ker se izteče veljavnost družbene pogodbe Bežigrajskega športnega parka (BŠP), katere cilj je prenoviti in dograditi Plečnikov stadion, bodo ljubljanski mestni svetniki na ponedeljkovi seji po dveh letih ponovno odločali o predlogu mestne uprave za podaljšanje družbene pogodbe BŠP. Mestna uprava tudi tokrat predlaga podaljšanje za dve leti.

Pogodba med družbo GSA poslovneža Joca Pečečnika, Mestno občino Ljubljana (Mol) in Olimpijskim komitejem Slovenije je bila sklenjena leta 2007, z določilom, da družba preneha, če v dvanajstih mesecih od sklenitve pogodbe ne pridobi gradbenega dovoljenja.

To se v desetletju ni zgodilo, ljubljanski mestni svetniki pa so od leta 2009 do leta 2015 vsako leto pogodbo podaljševali še za leto dni. Pred dvema letoma pa so družbi BŠP dali na voljo dve leti in enako mestna uprava predlaga tudi letos. Družba preneha delovati v primeru, če realizacija skupnega interesa, to je izvedba projekta obnove Plečnikovega stadiona za Bežigradom, ne bo mogoča zaradi nepridobitve gradbenega dovoljenja za pričetek gradbenih del v roku 144 mesecev od dneva sklenitve te družbene pogodbe, piše v predlogu sklepa.

Vendar je Pečečnikov projekt prenove Plečnikovega stadiona za Bežigradom po desetletju še vedno precej oddaljen od gradbenega dovoljenja, razloga pa sta dva. Prvi so težave z okoljevarstvenim soglasjem. Tega je Agencija RS za okolje (Arso) aprila v četrtem odločanju, potem ko so investitorji popravili vlogo in zaradi vplivov hrupa raztegnili čas gradnje na osem let, izdala, vendar še ni pravnomočno, saj so se nanj pritožili nekateri stanovalci Fondovih blokov, ki so stranski udeleženci v postopku, in državno pravobranilstvo.

O pritožbah bo odločilo ministrstvo za okolje in prostor. Kot je v gradivu za mestne svetnike zapisal vodja mestnega oddelka za šport Marko Kolenc, odločitev ministrstva pričakujejo prihodnje leto.

Če bo ministrstvo zavrnilo pritožbe stranskih udeležencev in pravobranilstva, bo prvič po več kot šestih letih, kolikor traja postopek na Arsu, okoljevarstveno soglasje za BŠP pravnomočno. Stranskim udeležencem bo sicer še ostala možnost upravnega spora. Če bo ministrstvo pritožbam ugodilo, bo zadevo najverjetneje vrnilo v odločanje na Arso.

Postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja pa BŠP ne more začeti tudi, dokler ne bo pravnomočno odločeno o spornem zemljišču na severni strani stadiona, ki ga je kot stvarni vložek v BŠP vložila občina in za katerega stanovalci Fondovih blokov trdijo, da gre za pripadajoče zemljišče k njihovim blokom. Postopek na sodišču teče že osmo leto. Tudi zanj je Kolenc v gradivu za mestne svetnike zapisal, da je možno pričakovati, da bo zaključen v roku, ki je predlagan v sklepu.

Pečečnikovemu projektu prenove Plečnikovega stadiona za Bežigradom sicer nasprotuje civilna pobuda za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki. Njeni predstavniki, ki so svoje zadržke do projekta BŠP strnili v več točkah, so med drugim zapisali, da so vse od leta 2009, ko je bila predstavljena natečajna rešitev, slovenski strokovnjaki opozarjali na to, da projekt BŠP ne pomeni prenove stadiona, ampak kompletno novogradnjo in uničenje Plečnika.