Levica: 20 let članstva v NATO paktu je 20 let preveč!

Levica ostaja edina parlamentarna stranka, ki ohranja kritično držo do slovenskega članstva v zvezi NATO, organizaciji, ki naj bi bila »obrambna«, a je v resnici orodje ameriškega imperializma in odgovorna za številne vojne po svetu.

Še več, širjenje zveze NATO, pri katerem je sodelovala vsa slovenska politika (razen Levice!) je tudi pripeljala do sedanje vojne v Ukrajini.

Po dveh letih vztrajnega molka o tem vprašanju pa so tudi v Levici o tem končno le sprejeli javno izjavo, ki v večjem delu odstopa od pamfletističnega besedičenja brez relevantne vsebine, ki ga o tej zadevi sicer ritualno, dan za dnem izvajajo vse druge parlamentarne stranke in vsi najpomembnejši predstavniki drževe na čelu s predsednico države in predsednikom vlade.

Ta je pravilno odgovorila na skoraj vse dileme v zvezi z zadnjo vojno v Ukrajini, so pa v Levici ostali pri prepričanju, da je šlo v primeru posebne vojaške operacije Rusije v Ukrajini za "napad na Ukrajino."

To seveda ni res, kajti pravi napad na rusko manjšino v Ukrajini in Rusijo se je s pučem zgodil že leta 2014, leta 2022 pa je prišlo kvečjemu do vojaškega odgovora in "preventivne vojne", ki je preprečila veliko večjo - neposreden spopad NATO in Rusije, ki bi bil sicer neizbežen.

Kakorkoli že, v nadaljevanju objavljamo izjavo Levice, v kateri so zapisali, kot sledi:  

»Ne Natu!

Mineva 20 let od referenduma o vstopu v NATO pakt. V Levici smo zavezani politikam miru in nenasilja, ki ju ogrožajo rastoče geopolitične napetosti in oboroževalne tekme širom sveta. Ker je NATO pakt že desetletja eden ključnih dejavnikov tega dogajanja, ne vidimo nobenega razloga za praznovanje obletnice članstva, ki prinaša le širjenje konfliktov po svetu in nesmotrno porabo denarja za orožje. 

Posledice vstopa

Pred dvajsetimi leti je Slovenija kljub množičnemu nasprotovanju javnosti in civilnodružbenih gibanj vstopila v Nato pakt. Z vstopom je slovenska vojska postala podizvajalka v okviru večjih enot Nata, specializirana ne več za obrambo domovine, temveč za naloge na misijah, okupacijah in invazijah na države svetovne (pol)periferije.

Demokratični deficit odločanja

Odločitve o sodelovanju v Slovenije pri pustošenju držav se oblikujejo za zaprtimi vrati, daleč od parlamenta in od javne pozornosti. Tako so bile sprejete številne sporne odločitve o napotitvah Slovenske vojske v vojaških operacijah.

Najbolj znan je zagotovo napad “koalicije voljnih” na Irak leta 2003, ki je bil izveden brez mandata OZN. Kljub velikemu nasprotovanju slovenske javnosti je napad s podpisom vilenske izjave in kasneje tudi z vojaškim osebjem skupaj z drugimi vzhodnoevropskimi državami podprla tudi Slovenija.

Ker je takšen sistem nedemokratičnen in netransparenten, se v Levici zavzemamo, do o napotitvah Slovenske vojske v mednarodne vojaške operacije in o njenem sodelovanju v enotah Nato odloča Državni zbor. Pri pisanju zakona smo se zgledovali po številnih parlamentarnih demokracijah, kjer je tak način odločanja o napotitvah vojske v tujino samoumeven..

Milijarde za orožje iz žepov ljudi

Nato zadnji dve desetletji neprenehoma povečuje izdatke za vojsko in orožje, ker naj bi se spremenile varnostne razmere. Spremembe varnostnih razmer v največji meri narekujejo ravno Natove vojne na svetovni periferiji, geopolitično napenjanje mišic ter enostranski odstopi ZDA od mednarodnih pogodb o omejevanju oboroževanja.

Te spremembe pa so nato vedno znova priročen izgovor za nove vojne avanture in hranjenje vojaško-industrijskih kompleksov z javnim denarjem. ZDA za vojsko porabijo več kot naslednjih 11 držav skupaj.

Države Nato pakta skupaj za vojsko porabijo skoraj 20-krat več kot tradicionalna tekmica Rusija. So tudi največje izvoznice orožja. 6 od 10 največjih izvoznic orožja na svetu je članic Nata.

Skupaj izvozijo kar 71,7 % vsega svetovnega izvoza orožja.

Za Levico ni temelj varnosti oboroževanje, ampak je temelj varnosti družbena blaginja: stabilna socialna država, ki omogoča vsem dostojno življenje. Zato nismo nikoli podprli resolucije, ki predvideva hitro povečevanje sredstev za orožje na 2 % BDP. 

Posvetovalni in zakonodajni referendumi o milijardnih orožarskih nabavah, ki smo jih  zahtevali v Levici v prejšnjem mandatu, so bili vedno znova kategorično zavrnjeni, med drugim tudi z argumenti, da je bilo o tem odločeno že leta 2003, ko smo izglasovali vstop Slovenije v Nato pakt.

Ampak Natove lastne letne raziskave javnega mnenja dokazujejo, da vedno več državljanov, ki so leta 2003 obkrožili “da”, tega ne bi ponovno storilo.

Absurd varnosti

Slovenija je bila del širitve NATO pakta, ki se je po koncu hladne vojne med drugim vse bolj širil proti mejam Ruske federacije. S tem NATO ni pripomogel k večji varnosti v Evropi, ampak ravno nasprotno, k vse večji možnosti izbruha posrednega ali neposrednega oboroženega konflikta med Natom in Rusijo, ki smo mu danes priča s Putinovim napadom na Ukrajino..

Dejstvo je, da Nato Sloveniji v vsem tem času ni zagotovil dodatne varnosti. Ravno nasprotno, povečal je tveganje za Slovenijo. S sodelovanjem v Nato paktu se je Slovenija znašla na seznamu potencialnih tarč vseh, ki Nato upravičeno krivijo za vojna pustošenja širom sveta.

To implicitno priznavajo tudi številni obrambni dokumenti, npr. Resolucija o strategiji nacionalne varnosti, ki pravi, da prisotnost Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah na kriznih območjih lahko pomeni tudi tveganje v smislu izpostavljenosti terorizmu in drugim oblikam neposrednih vojaških groženj.

Vse manjša podpora NATU 

Nato pakt je bil in ostaja vojaško orodje kolektivnega imperializma centralnih držav svetovne ekonomije pod vodstvom ZDA.

Namen Nata je varovanje kapitalističnega družbenega reda doma, zagotavljanje njihove vojaške hegemonije po celotni zemeljski obli in nenehna reprodukcija varnostnih kriz, ki služijo kot stalno opravičilo za poganjanje novih ciklov hranjenja vojaško-industrijskega kompleksa na račun siromašenja javne blagajne.

Nobenega razloga ni, da bi Slovenija pri tem še naprej sodelovala. Nobenega razloga ni, da bi še naprej vzdrževali vojsko kot podizvajalca za sodelovanje v ekspedicijskih korpusih Nato pakta.

Nobenega razloga ni, da še trošimo javni denar za vzdrževanje permanentnega vojnega stanja v svetu, medtem ko podnebna kriza ogroža človeštvo kot celoto. Nobenega razloga ni, da podpiramo Nato.-

To stališče v Sloveniji ni osamljeno, potrjuje ga tudi letošnja Natova raziskava javnega mnenja v državah članicah.

Po tej anketi bi samo še 52 odstotkov javnosti na referendumu glasovalo za to, da Slovenija ostane članica Nata, medtem ko je vstop leta 2003 podprlo 66 odstotkov volilcev, ki so se udeležili referenduma.

Najnovejša raziskava javnega mnenja kaže tudi to, da zgolj 24 odstotkov vprašanih podpira povečanje vojaških izdatkov.

Po dvajsetih letih lahko izstopimo iz Nata

12. člen Severnoatlantske pogodbe pravi:

»Po dvajsetih letih veljavnosti te pogodbe lahko katerakoli pogodbenica preneha biti pogodbenica eno leto po tem, ko je obvestilo o odpovedi poslala Vladi Združenih držav Amerike, ki bo vlade drugih pogodbenic obvestila o deponiranju vsakega obvestila o odpovedi.«

Čas je pretekel, vse, kar še potrebujemo, je odločitev o izstopu. Sklicati in tudi dobiti referendum o izstopu ostaja eden izmed velikih političnih ciljev Levice.

Ne NATO, mir potrebujemo!«