REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Lestvica vojaške moči držav: Slovenija kljub vlaganjem znova zdrsnila navzdol, več orožja zahteva - še več orožja!

Lestvica vojaške moči držav: Slovenija kljub vlaganjem znova zdrsnila navzdol, več orožja zahteva - še več orožja!Presenetljivo: Kljub nakupu »spartana« in povečanim izdatkom za SV vojaška moč Slovenije - nazaduje! Vir: Posnetek zaslona, X

Spletni portal Global Firepower je tudi letos objavil lestvico držav, razvrščenih glede na njihovo vojaško moč.

Global Firepower države ocenjuje po več kot 60 kazalnikih.

Slovenija je na 91. mestu. Vir: Posnetek zaslona

Podatke zbirajo in analizirajo iz javno dostopnih virov, če teh ni, pa pripravijo svojo oceno.

Ob tem zagotavljajo, da je njihova metodologija ustrezna tudi za dovolj kakovostno primerjavo vojaške moči med malimi in velikimi državami.

Njihovo lastništvo in ozadje sicer ostaja nekoliko nejasno...

Kakorkoli že, Slovenija je po njihovi analizi letos na 91. mestu med 145. državami sveta s koeficientom 1,8286, pri čemer je približevanje »ničli« (v koeficientu) v tem primeru boljše.

To pomeni, da je letos na lestvici, kljub povečanemu vlaganju v vojsko, Slovenija celo padla, saj je bila nedavno že na 88. mestu.

Bilo pa je tudi že slabše: leta 2020 je bila uvrščena na 100. mesto, pred nekaj leti pa je bila na 99. mestu.

Global Firepower
Edina prednost Slovenije pred Hrvaško je - geografija... Vir: Posnetek zaslona

Z vpogledom v razvrstitve držav je mogoče preveriti, katere države so najmočnejše na tem področju, kam je uvrščena Slovenija v primerjavi z drugimi državami, kako so uvrščene naše sosede in kaj to pomeni za Slovenijo.

Leta 2024 so na prvem mestu po vojaški moči, tako kot običajno ZDA, sledijo jim Rusija in Kitajska.

Tik pod njimi je na četrtem mestu Indija, medtem ko je Južna Koreja zasedla peto mesto in prehitela Veliko Britanijo, ki je padla na šesto mesto.

Zanimivo je, da je Ukrajina kljub ogromnim vlaganjem Zahoda letos zdrsnila na lestvici.

Za Britanijo sledijo oborožene sile Japonske, Turčije, Pakistana in, zanimivo, Italije, ki je prehitela Francijo in zasedla impresivno deseto mesto.

Napredovale so tudi vojske Irana (14. mesto), Izraela (17. mesto), Nemčije (19. mesto), Španije (20. mesto) in Poljske (21. mesto), medtem ko je Ukrajina kljub vsej pomoči Zahoda padla na 18. mesto.

Poglejmo torej, kakšen je še trend slovenskih sosed.

Hrvaška vs. Srbija
Največji vojski v regiji sta srbska in hrvaška, hrvaška vojska prekaša srbsko le v mornarici in logistiki. Vir: Posnetek zaslona

Italija je na lestvici vojaške moči uvrščena na 10. mesto (2015: 16. mesto), Madžarska na 54. mesto (2015: 59. mesto), Avstrija na 71. mesto (2015: 34. mesto), Hrvaška pa na 66. mesto (2015: 62. mesto).

Rezultat potiskanja Ukrajine v NATO je bila vojna, ki je slovensko varnost poslabšala, sedaj pa ob povečanemu vlaganju v vojsko in kupovanju drage opreme (transportnih letal, protiletalskih sistemov, oklepnikov) Slovenija zato, ker enako počnejo mnoge druge države - še naprej pada po lestvici vojaške moči.

V primerjavi z letom 2015 sta na lestvici napredovali Italija in Madžarska, nazadovali pa Hrvaška in Avstrija.

Zanimiv je tudi pogled na najbolj nestabilno in potencialno nevarno območje v bližini Slovenije - na države nekdanje Jugoslavije oziroma »Zahodni Balkan«.

Srbija tako kot pred nekaj leti beleži napredek - tako se je z 58. povzpela na 56. mesto.

Od držav, s katerimi Srbija meji, sta pred Srbijo le Madžarska na 54. in Romunija na 47. mestu, Bolgarija in Hrvaška pa na 63. oziroma 66. mestu.

Daleč pod Srbijo so Albanija (90. mesto), Severna Makedonija (110. mesto), Bosna in Hercegovina (116. mesto), Črna gora (129. mesto), pa tudi t. i. »Kosovo«, ki je na 135. mestu.

​Kaj to pomeni za Slovenijo?

Leta 2021 je o tem objavila prispevek izr. profesorica na FDV Liliana Brožič.

Del njenih sklepov velja še danes: »Očitno je, da je Slovenija je obkrožena z državami, ki bistveno več denarja namenjajo za oborožene sile. Nekatere za to področje skrbijo veliko bolj in precej več časa, kar se kaže tudi pri kadru, vojaški opremi in drugje.«

Nadaljevanje ocene pa je nekoliko bolj vprašljivo: »Ob dejstvu, da je Slovenija članica Evropske unije in Nata, se lahko počutimo bolj varne in bolj vključene v širše varnostno okolje, vprašanje pa je, ali tudi dovolj prispevamo«, je ocenila.

Težava je v tem, da imajo vojaška zavezništva, ustvarjena zaradi »varnosti« nevarno tendenco, da jih tisti zunaj njih vidijo kot - nevarnost.

In zato ukrepajo v skladu s tem.

Rezultat potiskanja Ukrajine v NATO je bila vojna, ki je slovensko varnost poslabšala, sedaj pa celo ob povečanemu vlaganju v vojsko in kupovanju drage opreme (transportnih letal, protiletalskih sistemov, oklepnikov...) Slovenija zato, ker enako počnejo mnoge druge države - še naprej pada po lestvici vojaške moči!

To pomeni, da bo potrebno dodatno vlagati v vojsko - in znova bo zato manj denarja za šolnike, zdravstvo, učitelje, sodnike... Ker pa bodo druge države storile enako, bo po lestvici globalne ognjene moči Slovenija znova zdrsnila. In tako bomo morali ta krog ponoviti, znova in znova, proti vse večjemu obubožanju in proti dnu!

To pomeni, da bo potrebno dodatno vlagati v vojsko - in znova bo zato manj denarja za šolnike, zdravstvo, učitelje, sodnike...

Ker pa bodo druge države storile enako, bo po lestvici globalne ognjene moči Slovenija znova zdrsnila.

In tako bomo morali ta krog ponoviti, znova in znova, proti vse večjemu obubožanju in proti dnu!

Namesto da bi poskrbeli za mir na evrazijskem kontinentu je tudi Slovenija del vojaškega stroja Zahoda, ki si z oboroževanjem dolgoročno škodi in uničuje lastno gospodarsko rast.

O vsem tem bi seveda morali opozarjati vsaj pri Mirovnem inštitutu, toda vladne nevladne organizacije kot je ta očitno dobijo od države milijone evrov, da bi bile ob vsem tem - pohlevno tiho.

Ob tem Slovenija z nakupi opreme za pošiljanje vojakov v tujino bolj skrbi za (ne)varnost drugih kot pa svojo, čeprav bi morala za svojo varnost, suverenost in neodvisnost najprej poskrbeti sama.

Napor članic zveze NATO, tudi Slovenije, da Ukrajino vključijo v članstvo je že privedel do nestabilnosti - in okoli 500.000 mrtvih... Vir: Posnetek zaslona, X

Opazno je tudi, da je v primerjavi s Hrvaško (državo, s katero ima nerešen ozemeljski spor) po ocenah strokovnjakov iz Global Firepower edina prednost Slovenije njena – geografija.

Primerjava med Srbijo in Hrvaško pa kaže, da jo Srbija prekaša skoraj povsod, razen v logistiki in mornarici (ki je kot kopenska država Srbija sploh nima).

Da slovenski strokovnjaki precej poenostavljeno in v skladu z uveljavljenimi zahodnimi stereotipi ocenjujejo varnostno okolje Slovenije pa kaže tudi ocena slovenske strokovnjakinje Liliane Brožič o tem, da je vojaška moč na Balkanu »neenakomerno razporejena« in da »vse države skrbijo za svojo vojaško moč predvsem zaradi svoje varnosti, suverenosti in neodvisnosti«, kadar pa tega nekatere ne zmorejo, »jim pomaga mednarodna skupnost v okviru vojaških operacij in misij.«

Res je, da je del Evrope nestabilen, prav nič pa, da je Kosovo že »država«, saj Srbija državnosti Kosova ne priznava, to pa je v skladu z določili mednarodnega prava v tem primeru predpogoj nesporne državnosti.

Zato naj bi bila »mednarodna skupnost« še vedno prisotna v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu, ker nič ne kaže na njihov umik pa to razkriva, da »ti dve državi še vedno ne zmoreta sami skrbeti za svojo varnost, suverenost in neodvisnost« in to pomeni, da »je ta del Evrope še vedno varnostno nestabilen.«

Res je, da je del Evrope nestabilen, prav nič pa, da je Kosovo že »država«, saj Srbija državnosti Kosova ne priznava, to pa je v skladu z določili mednarodnega prava v tem primeru predpogoj nesporne državnosti.

Prav to odprto vprašanje pa je seveda dolgoročno, tudi zaradi enostranske in nezakonite vojaške intervencije zveze NATO leta 1999 - vir nestabilnosti.

Predstava o nekakšni benevolentni mednarodni skupnosti, ki pomaga ubogim in nestabilnim »državam« pa je seveda pravljičarstvo, ne pa opis realnosti, saj je povsem jasno, da je do nastanka Kosova kot de facto samostojne entitete (ne pa države) prišlo ne zaradi dobrohotnosti mednarodne skupnosti, pač pa zaradi interesov njenega dela oziroma držav Zahoda, predvsem ZDA.

In te države na enak način, tudi s kršenjem Daytonskega mirovnega sporazuma, ter s pomočjo finančnih vzvodov in vojaške sile še vedno umetno vzdržujejo tudi obstoj BiH, ki bi jo centrifugalne sile sicer obsodile na razpad, to stanje pa bo trajalo tako dolgo, dokler bo Zahod še imel dovolj moči za vzdrževanje tega stanja.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke