Legalizirana kraja: NIJZ pod krinko »izrednih razmer« izvaja dolgoročno privatizacijo distribucije cepiv v Sloveniji

Evropski načrt cepljenja ima očitno še eno napako. Težave niso samo pri nabavi, pač pa tudi pri distribuciji cepiv v posamezni državi.

Moder državnik bi vedel, da pandemija ni muha enodnevnica, zato bi pripravil zdravstveni sistem na ponavljanje množičnega cepljenja, nabavil logistiko, hladilnike, skladišča in podobno.

Toda v Sloveniji se to ne dogaja, pač pa se, po vzgledu še nekaterih držav, ki so prav tako zelo slabo organizirale svoje zdravstvo, te naloge za drag denar poverjajo zunanjim izvajalcem.

Dej Krek, zdej je pa dost. O****te vsi na vladi, ker nimate pojma. Tezite o sevih v prihodnosti, medtem, ko še za zdanjšnje nimate cepiva!!!! Namesto, da bi se fokusiral na cevplejnje tezite o novih sevih. Novo besedo rabimo, ker nesposobnost ni dovolj!

— Matevž U. Pavlič (@UMatevz) March 27, 2021

Pri tem gre za prakso »javno-zasebnega partnerstva«, ki se v Slovenijo uvaža iz držav, ki so največje »luzerke« pandemije.

V ZDA so na primer samo v državi Massachusetts za distribucijo cepiv najeli tri zunanje izvajalce in zato porabili 10,4 milijona dolarjev.

Dokumenti EU ob tem navajajo, da se predaja cepiv nacionalnim centrom za razdelitev cepiv opravlja preko proizvajalcev, nadaljnjo distribucijo pa »zagotavljajo države članice,« ki so »prav tako odgovorne za cepljenje.«

To je, skratka, naš problem, v to se EU ne spušča.

V Sloveniji pa je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) konec februarja celotno logistiko cepiv za covid-19, od dobave in skladiščenja do razpošiljanja na cepilna mesta, prenesel na zunanjega izvajalca – podjetje Salus.

To je sporno iz več razlogov, predvsem zato, ker državni zdravstveni sistem tako dolgoročno ostaja oropan hladilnikov in druge infrastrukture, ki bi jo potreboval v podobnih primerih, namesto tega pa se denar usmerja v roke zasebnikov izven zdravstvenega sistema.

V tem trenutku je nujno, da posamezniki, ki ste že zdavnaj izgubili zaupanje javnosti, utihnete, ker z vsako besedo podaljšujete agonijo epidemije. IN KJE SO OBLJUBLJENA CEPIVA ZA VSE?

— GeneralAwesomeness is laying for living  (@_MegWhite_) March 27, 2021

Po poročanju necenzurirano.si več podatkov kaže, da je šlo za posel, ki je bil sklenjen vnaprej. Pri tem naj bi imel eno ključnih vlog državni sekretar Jelko Kacin, nekdanji uradni govorec vlade za covid-19, ki je zdaj zadolžen za koordinacijo cepljenja.

NIJZ pod vodstvom Milana Kreka je izvajalca izbral na enak, sporen in neprimeren način, kot tedaj, ko je država v času prvega vala kupovala zaščitno opremo.

Gre pa za taisto metodo, ki je v nasprotju z zakonodajo, na kar je opozarjalo Računsko sodišče že po analizi nakupov v času prvega vala.

Kdor s psi lega, z bolhami vstaja! Star pregovor. https://t.co/fVaSRlIlto

— Dd. Hh. (@Stavenskovrhski) March 23, 2021

Nakup omenjene opreme nikakor ni nekaj, kar se ne bi dalo predvideti vnaprej, celo daleč vnaprej.

Sedaj pa NIJZ znova ni objavil javnega razpisa in ni zbiral različnih ponudb, temveč se je obrnil na zgolj dva ponudnika in se z njima pogajal o ceni - medtem ko NPU pod taktirko Janševe izbranke na čelu v. d. direktorice celo preiskuje predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela.

Gre za podjetji Salus in Kemofarmacija, dva največja veledrogerista v državi. NIJZ je izbral Salus, ki je bil celotno logistiko cepiv pripravljen prevzeti za 880.000 evrov (z DDV-jem).

Cena, ki jo je ponudila Kemofarmacija, je bila enkrat višja.

Salus naj bi bil zadolžen za »sprejem pošiljk od naročnika ali dobavitelja, skladiščenje cepiva na zahtevanih temperaturnih pogojih, pripravo in izdajo cepiva ter prevoz cepiv s spremljajočo logistiko.«

Gre pa za pogodbenega partnerja podjetja Pfizer v Sloveniji.

Za vse to je bil do sedaj zadolžen NIJZ oziroma njena služba za preskrbo s cepivi pod vodstvom Staše Javornik.

Ta je odgovorna tudi za skladiščenje in distribucijo cepiva za številne druge nalezljive bolezni, proti katerim cepimo v Sloveniji.

Bo tudi te posle kmalu prevzel kakšen zunanji izvajalec?

Vladna strategija cepljenja se je že trikrat spremenila. Vse to kaže na totalno nesposobnost Kreka, Kacina, itd...

— matej potočnik (@PotonikM) March 27, 2021

Uraden odgovor NIJZ je, da »NIJZ nima dovolj velikih zmogljivosti za logistiko (shranjevanje, priprava, prevozi) pandemskega cepiva proti covid-19, pribora (brizg in igel) in dodatnega materiala. V tem trenutku prejemamo tedensko manjše dobave, v naslednjih mesecih se predvideva dobava bistveno večjih količin pandemskega cepiva.«

Toda že več kot pol leta je jasno, da bodo spomladi večje potrebe po večjih hladilnikih in skladiščenju »pandemskih cepiv«. Tudi pri zelo nizkih temperaturah in ravno v tem času.

Da predvsem Pfizerjevo cepivo predstavlja »logistično nočno moro« zaradi izjemno nizkih temperatur skladiščenja (skoraj –80 stopinj C) smo poročali že pred meseci.

In da bo potrebno populacijo ali vsaj del prebivalstva znova cepiti vedno znova, morda tudi vsako leto ali dve še kar nekaj časa, je tudi jasno.

Ob tem se ve, da človeštvo čakajo še nove, podobne pandemije.

Bilo je torej več kot dovolj časa, da se vse to, kar potrebujemo, pravočasno kupi s pomočjo javnih razpisov – in za dalj časa.

Prav zato, da bi bili bolje pripravljeni.

Se še spomnimo, kako je predsednik vlade tarnal nad praznimi skladišči, ki mu jih je pustila prejšnja vlada?

Ampak če ni niti skladišč, potem je najprej potrebno zagotoviti, da jih bomo imeli.

Ne vem, kaj želite doseči, ampak vem pa, da vlada ni naročila 500.000 cepiv Pfizerja in 400.000 cepiv Moderne. Cepiv praktično ni, kolikoe pa jih je, je pa Astra Zeneca, za katero vsi vemo, da je daleč najslabše cepivo.

— President-elect MPG (@MPG37685458) March 29, 2021

Toda ne, v Sloveniji sta NIJZ in ministrstvo za zdravje čakala do zadnjega trenutka, da bi sedaj nakup opreme za distribucijo in celotno distribucijo znova poverili zunanjim izvajalcem.

Nevidna roka države, o kateri je govoril Janez Janša, se je tako res znova odzvala, toda ne zato, da bi nam nabavila skladišča in hladilnike, pač pa da bi napolnila žepe zasebnim podjetnikom.

Namesto da bi država nabavila vso potrebno infrastrukturo, so vladni uradniki šele februarja začeli tako imenovani postopek s pogajanji brez predhodne objave.

Pri tem so v Salusu še v začetku decembra za časnik Finance pojasnili, da te opreme do zdaj še niso naročali, ker so »oprema in z njo povezani obratovalni stroški izredno visoki.«

»Nakup opreme smo pripravljeni realizirati takoj, ko od državnih institucij prejmemo kakršnokoli informacijo oziroma zagotovilo, da bodo potrebovali naše storitve,« so takrat sporočili.

Le dva tedna pozneje so v Salusu potrdili, da so že naročili skrinjo za shranjevanje 35 tisoč odmerkov cepiva, ki naj bi prispela do konca leta, to pa vzbuja sum, da so medtem od državnih institucij prejeli informacijo, da potrebujejo njihove storitve.

DS Jelko Kacin: Podjetje Salus za potrebe @NIJZ_pr sprejema pošiljke od naročnika oz. dobavitelja. Cepiva skladišči na zahtevanih temperaturnih pogojih, pripravi in izdaja cepiva, vrši pa tudi prevoz z vso spremljajočo logistiko. pic.twitter.com/Lfb4hbjEgs

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 9, 2021

Pri operativni izvedbi posla pa naj bi sodeloval tudi Jelko Kacin, ki ga je Janševa vlada sredi januarja imenovala za nacionalnega koordinatorja za logistični del akcije množičnega cepljenja zoper covid-19 in na vprašanja o tem – ne odgovarja.

Jasno je le nekaj – da se v Sloveniji s strani Janševe vlade namerno ustvarjajo »izredne razmere«, da bi se nato lahko posli brez javnih razpisov delili zunanjim izvajalcem.

Pri tem pa ne gre samo za kratkoročen projekt.

Prav zato, ker je jasno, da bodo sledile še nove in nove pandemije in bodo mRNA cepiva še potrebna, gre pri opiranju na zunanje distributerje za dolgoročno napajanje zasebnih podjetij na račun javneg zdravstva.

In to pri zadevi, ki je predvidljiva in jo je najbolj preprosto in z najmanj stroški mogoče organizirati v okviru javnega sistema.

Gre za, preprosto povedano, legalizirano krajo.

DS Jelko Kacin: Verjamemo, da bo tak način delovanja, omogočil @NIJZ_pr, da se v veliko večji meri osredotoči na druge elemente (na natančno spremljanje potreb, da bomo v točno določenih časovnih intervalih na pravo mesto dostavljali potrebno število odmerkov.

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 9, 2021

Ob vsem tem pa cepiva, ki jih Slovenija kupuje od zunanjih proizvajalcev prihajajo v državo po sistemu, ki v obzir jemlje število prebivalstva in jih še zdaleč ni dovolj.

Tudi pri tem sistemu Slovenija ni naročila vseh cepiv, ki bi jih lahko, zato je doslej dobivala premajhne količine.

Ko bo dobila večje, pa bodo znova zaslužili – zunanji izvajalci.