REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Lahovnik: »Soočenje stoletja?! Leta o. k., ampak tako pretiravat pa res ni treba ...«

Lahovnik: »Soočenje stoletja?! Leta o. k., ampak tako pretiravat pa res ni treba ...«Žižek vs. Peterson in vprašanje sreče, vir: Twitter

Matej Lahovnik je čutil potrebo, da se oglasi glede »dvoboja« med filozofom Slavojem Žižkom in kanadskim psihologom Jordanom Petersonom v Torontu.

Lahovnik se ne strinja z oceno, da je šlo za »soočanje stoletja«, zato je poučil domače in tuje medije, da »tako pretiravat pa res ni treba ...«

Toda z Lahovnikovim mnenjem se očitno ne strinjajo niti svetovni mediji, na primer britanski Guradian in ne tisti, ki so spremljali razpravo med Žižkom in Petersonom na iztočnico, ki je bila vprašanje sreče in kako do nje – s kapitalizmom ali marksizmom.

Uporabnik Twitterja, ki si je nadel vzdevek Unbearable je povzel rezultat razprave med psihologom Petersonom, katerega rdeča nit njegovih nastopov je upor politični korektnosti, kulturi užaljenosti, skupinskim identitetam in totalitarizmom, in svetovno znanim slovenskim filozofom.

Toda svoj komentar ni ubesedil, ampak ga je prikazal slikovno – na fotografiji, na kateri Žižek je sendvič, je čez žemljo napisal: »Peterson«.

Z drugimi besedami, večina publike je sklenila, da je Žižek pojedel Petersona za malico.

Drug uporabnik, z vzdevkom Ruled By Criminals pa piše, da je bil šokiran, da se je Žižek spustil v TV debato z »nekim idiotom konservativcem, s katerim je pobrisal tla«.

August Andersson je povzel eno od Žižkovih domislic.

Žižek je namreč razlagal, kako je eden od njegovih prijateljev levičarjev razlagal izhod iz aktualnega problema: »Ne skrbi, je luč na koncu predora«.

Na kar je Žižek odvrnil: »Ja, in vlak drvi proti nam.«

Za Anderssona je bil omenjeni Žižkov sklep – briljanten.

Za Travrsa očitno tudi, ker je sklenil, da je Žižek v vneti razpravi »razbil Petersona«.

V nekaterih tujih medijih je bilo mogoče prebrati ocene, da razprava ni bila nič posebnega, toda zdi se, da je bilo nekaj več kritik zapisanih na račun Petersona, ki je hitro menjaval teme, (od razmer v paleolitiku do upravljanja majhnih podjetij) o katerih, kot piše Guaradian, »očitno ni vedel veliko«, njegovo poznavanje marksizma pa je bilo očitno omejeno na prebiranje kratkega »Komunističnega manifesta.« 

Kot je zapisal Guardian je Peterson spominjal na profesorja, ki je prišel na predavanje nepripravljen. 

Peterson in Žižek
Iz poročanja svetovnih medijev izhaja, da je bil Žižek prepričljivejši od Petersona.

Po drugi strani pa naj bi oba pokazala, da imata veliko skupnega, ker oba rešitev vidita v kapitalizmu, ki bi bil izboljšan.

Žižek se je tekom razprave prelevil v »očetovsko figuro Petersonu«.

Kar pa si tako ali tako želi tudi večina ljudi.

Farid Rustamzada je prav tako navdušen na Žižkom in razočaran nad Petersonom.

Zapiše celo, da se je Žižek tekom razprave prelevil v »očetovsko figuro Petersonu«.

In mu bral levite, kakšen nevednež je.

 

Komentarji