Koncept zdravstvene obravnave, ki v središče postavlja pacienta

Strateška konferenca Vrednost inovacij je letos potekala v luči celovite spremembe obravnave v zdravstvenem sistemu z uvedbo koncepta NaVTez, ki v središče postavlja pacienta. S spodbujanjem preventivnih aktivnosti model niža stroške zdravljenja in hkrati prinaša večjo vključenost posameznika v lastno obravnavo.

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb je pod geslom Izidi zdravljenj v osrčju sistema organiziral 11. strateško konferenco Vrednost inovacij, na kateri so domači in tuji strokovnjaki spregovorili o konceptu NaVTez in njegovem pomenu za zdravstveni sistem. Na vrednosti temelječa zdravstvena obravnava (koncept NaVTeZ oz. VBHC – ang. Value Based Healthcare) v središče zdravstvene obravnave postavlja pacienta in njegovo zdravje ter želi zdravljenje organizirati tako, da z njim dosežemo najboljše rezultate zdravljenja za pacienta glede na vložena sredstva. NaVTez hkrati celovito sprememinja obravnavo pacienta na način, da je ta bistveno bolj vključen v lastno obravnavo, zdravstveni timi so motivirani za čim boljše izide zdravljenja, z njim pa se izboljšuje kakovost zdravstvenega sistema za vse deležnike.

Koncept NaVTeZ oz. »Value-based healthcare« je predstavila Nicola Bedlington, partnerica v podjetju Millwater partners, in ena ključnih oseb, ki je pomagala zgraditi organizacijo Evropski forum bolnikov. Razložila je, da NaVTeZ temelji na merjenju rezultatov, kjer »govorimo o zbiranju številnih podatkov, ki dajejo informacije o tem, kako učinkovito je bilo zdravljenje za bolnika (npr. klinični izvidi, počutje pacienta, bolečine itn.). Del podatkov poda zdravnik ali drugo zdravstveno osebje, del pa pacient. Pomembno vlogo pri tem igrata dobra in učinkovita digitalna ter tehnična podpora, saj zbiranje podatkov ne sme (dodatno) obremenjevati zdravstvenega osebja.

Pieter de Bey, generalni direktor nizozemskega bolnišničnega združenja Santeon, kjer so se pred leti odločili, da bodo v sedmih bolnišnicah članicah združenja pričeli z uvajanjem koncepta NaVTeZ, je predstavil njihovo izvedbo v praksi. Santeon je t. i. »učni sistem« 7 bolnišnic za akutno in kronično nego, ki na Nizozemskem velja za največjega ponudnika bolnišničnih storitev.

V vseh sedmih bolnišnicah so skušali meriti vrednost zdravljenja na bolnika v širšem vidiku in ugotovili, da se med bolnišnicami dogajajo velike razlike, zaradi česar so povsod uvedli standardizirane kartone, s katerimi merijo rezultate zdravljenja, stroške ter efektivnost procesa zdravljenja.

Ob razmišljanju uvedbe NaVTeZ je ključen napreden informacijski sistem oz. digitalizacija zdravstvenega sistema. Po mnenju govorcev okrogle mize z naslovom Sprememba paradigme v zdravstvu: od prvih korakov do upravljanja življenjskega sloga, ki jo je moderiral prim. mag. Dorjan Marušič, svetovalec ministra za zdravje, na tem področju v Sloveniji zaostajamo. Koncept zveni privlačno, a ob tem ne smemo pozabiti, da izhaja iz Združenih držav Amerike, kjer je zdravstvo bolj ekonomska disciplina, je poudaril doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., spec. iz  Univerzitetne klinike Golnik. Po njegovem golo preslikovanje koncepta na slovenska tla za nas ne bo prava metoda. S tem se je strinjala tudi izr. prof. dr. Petra Došenović Bonča, predstojnica Katedre za ekonomijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki pravi, da moramo zelo paziti pri implementaciji koncepta: »Paziti je treba, da se manj pogovarjamo o zbiranju podatkov in več o tem, kako bomo te podatke uporabili. Frustracija zdravstvenih izvajalcev je, da ne dobijo povratne informacije in le s tem bodo v konceptu videli vrednost. Torej, kako dati vsakemu deležniku pravo informacijo, ki mu bo koristila.«

»Strinjam se, da imamo zelo veliko podatkov,« je povedala Anka Bolka, direktorica področja za analitiko in razvoj na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ter dodala, da zavod od leta 2013 dalje vse podatke o plačanih storitvah za vsako osebo uporablja tudi za sekundarno rabo. »V tej smeri to ni novost, z nakupom storitev, ki so za pacienta najbolj koristne, se ukvarjamo že dlje časa. Vprašanje pa je, kolikšna je pristojnost zavoda v tem rigidnem sistemu, torej, če lahko podpremo takšne inovativne pristope, ker vsak tak pilotni preizkus traja dolgo. V tem vztrajati in financirati je zahtevno,« je še dodala Bolka.