Kolumbijska vlada in uporniki dosegli zgodovinski sporazum

Pogajalci kolumbijske vlade in največje levičarske gverilske skupine so v sredo v Havani dosegli dogovor o končanju pol stoletja sovražnosti in nasilja, v katerem je umrlo 220.000 ljudi, okoli pet milijonov pa jih je moralo zapustiti domove. Sporazum bodo 2. oktobra na plebiscitu potrjevali kolumbijski volivci.

Večina jih ima Revolucionarne oborožene sile Kolumbije (Farc) za teroriste, a analitiki menijo, da imajo Kolumbijci dovolj državljanske vojne in bodo sporazum potrdili, ne glede na to, da bo legitimna politična opozicija proti predsedniku Juanu Manuelu Santosu plebiscit skušala izkoristiti, da konča njegovo politično kariero zaradi popuščanja levičarskim gverilcem.

Pogajanja med vlado in uporniki so se začela novembra 2012 in so potekala na Kubi. Preboj so dosegla septembra lani, ko sta se v Havani srečala Santos in poveljnik Farc Rodrigo Londono. Takrat sta dosegla dogovor o tem, da ne bodo zaprli nobenega levičarskega upornika, ki bo priznal sodelovanje v grozodejstvih in se bo pokesal. Najhujša kazen bo osem let sodelovanja pri obnovi območij v Kolumbiji, ki jih je prizadelo nasilje.

Voditelji Farca bodo imeli prav tako do leta 2026 zagotovljenih po pet sedežev v spodnjem in zgodnjem domu kolumbijskega parlamenta, nato pa bodo morali tako kot vsi drugi pred volivce. Farc, ki ima te dni le še okrog 7000 borcev, bo moral najprej oblikovati politično gibanje oziroma stranko, ki je še nima. Najprej pa bodo predali orožje opazovalcem ZN.

Glavni pogajalec Farca Ivan Marquez je dejal, da so zmagali v najčudovitejši bitki, to je bitki za mir v Kolumbiji. Potrditev podrobnosti dogovora je pozdravil predsednik Santos, čestitke so prišle iz ZN in Washingtona. Predsednik Barack Obama je sporočil, da gre za ključno prelomnico na poti do uresničitve pravičnega in trajnega miru.

Sporazum med drugim predvideva izvedbo zemljiške reforme v korist revnih, državno prisotnost pa širi na območja, ki so bila desetletja zanemarjena.