REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ko je socialistični Guaido za slovensko Levico podpornik »ameriškega imperalizma«

Ko je socialistični Guaido za slovensko Levico podpornik »ameriškega imperalizma«

V četrtek zvečer sta se v oddaji 24ur zvečer soočila poslanca Miha Kordiš (Levica) in Igor Zorčič, predsednik poslanske skupine SMC. Obe stranki sta podprli vlado Marjana Šarca, a stojita na nasprotnih bregovih glede slovenske zunanje politike o Venezueli.

MZZ je namreč predlagala, da Slovenija sledi zgledu Evropskega parlamenta in zdaj že večine članic EU ter podpre Juana Guaida za začasnega predsednika države. 

Prav v četrtek je Šarčeva vlada obravnaval predlog zunanjega ministrstva o Venezueli, ki ga vodi Miro Cerar, a so dokončno odločitev prestavili na eno izmed prihodnjih sej.

MZZ je namreč predlagala, da Slovenija sledi zgledu Evropskega parlament in zdaj že večine članic EU ter podpre predstavnika opozicije in predsednika venezuelskega parlamenta Juana Guaida za začasnega predsednika države.

Nicolas Maduro
Nicolas Maduro | vir: Pixsell

Guaido nasprotuje uradnim izidom lanskoletnih predsedniških volitev, ki so omogočili zaprisego Nicolasa Madura za še en mandat ter želi razpisati nove volitve, pri čemer ima veliko podporo Venezuelcev, ki demonstrirajo širom države. Mednarodni opazovalci so že lani opozorili na nedemokratičnost volitev, saj nekateri opozicijski predstavniki niso mogli sodelovati, drugi pa so posledično bojkotirali volitve.

Tudi decembrske lokalne volitve so potekale brez opozicijskih predstavnikov, saj je državni volilni svet prepovedal sodelovanje štirih opozicijskih strank, ki so bojkotirale predhodne predsedniške volitve.

Kljub temu je Kordiš izjavil, da je bil »legitimno izvoljen« in je »tisti, ki edini poziva na dialog znotraj države, medtem ko opozicijska desnica to zavrača«. Hkrati zavrača navedbe, »da so za intervencijo v Venezueli kakršnikoli humanitarni interesi ali interesi po demokraciji, ko je svetovalec za nacionalno varnost v Beli hiši John Bolton pred kamero gladko dejal, da gre za nafto.«

John Bolton
John Bolton | vir: Pixsell

Temu je oporekal Zorčič, ki mu je navrgel, da »zdaj mi manjka samo še to, da me kolega Kordiš prepriča, da je slika ljudi, ki bežijo iz Venezuele, inscenirana v Hollywoodu. Pa ni. Na žalost.« Izpostavil je, da je SMC s predlogom želela, da se »v prvi vrsti pridružujemo evropskim državam, ki so začasno priznale predsednika skupščine Venezuele, ne pridružujemo se Ameriki, njihovim interesom ali interesom koga drugega.«

Kordiša to ni prepričalo in je izpostavil, da je tu Levica pripravljena odreči podporo koalicije. Prav tako je izpostavil, da je prav sama koalicija razklana glede tega vprašanja: »Imamo kroge okoli SD, ki pravijo, da bi Slovenija s priznanjem Guaidoja simbolično priznala ameriški državni udar, na drugi strani imamo SMC, ki se je postavil na izrazita stališča ameriškega imperializma, tako da mislim, da Levica tukaj ni edina spremenljivka.«

Juan Guaido
Juan Guaido | vir: Pixsell

Zorčič je tudi dejal, da bomo očitno »med zadnjimi od evropskih držav, ki se bodo odločile za ta korak in s tem bomo dali pomemben signal – ne samo Evropi, ampak celotnemu svetu«.

Guadio je član Popularne volje (Voluntad Popular), ki velja za progresivno socialdemokratično stranko, uvrščena v centralno-centralnolevi politični pol.

Pri tem je zanimivo, da Kordiš, ki je pred izvolitvijo za poslanca delal prav na venezuelskem veleposlaništvu v Ljubljani, kjer je skrbel za »komunikacije in družbena gibanja«, Guaida označuje za desničarja in pristaša ameriškega imperializma.

Guadio je član Popularne volje (Voluntad Popular), ki velja za progresivno socialdemokratično stranko in je uvrščena v centralno-centralnolevi politični pol. Decembra 2014 je bila stranka, z nekaterimi drugimi sorodnimi venezuelskimi opozicijskimi strankami, sprejeta v Socialistično internacionalo (SI).

Na spletni strani SI je tako zapisano, da so »mednarodno organizacija social-demokratičnih, socialističnih in delavskih strank«, pri čemer združujejo 145 političnih strank in organizacij iz celotnega sveta. 35 članic trenutno sodeluje v vladah in sicer med drugim tudi v Albaniji (Socialistična stranka Albanije), Črne gore (Demokratična stranka socialistov Črne gore ter Social-demokratična stranka Črne gore), na Portugalskem (Socialistična stranka) kot tudi v Luksemburgu (Luksemburška socialistična delavska stranka).

Večina članic, ki so trenutno na oblasti oz. del vladajoče vlade, pa je iz Afrike kot tudi južne Amerike (npr. Argentine, Kolumbije, Nikaragve, Urugvaja). Prav nekatere izmed teh držav imajo zaradi venezuelske krize in posledičnega množičnega bega Venezuelcev iz države, probleme z njihovo namestitvijo in vzdrževanjem.

Iz Slovenije trenutno ni nobene politične stranke, ki bi bila del SI, sta pa bili predhodno dve. Social-demokratska stranka Slovenije, predhodnica današnje SDS, je leta 1992 postala članica opazovalka, medtem ko je Združena lista socialnih demokratov, predhodnica današnje SD, postala polna članica leta 1996. Leta 2012 so status (ZL)SD znižali na raven opazovalke zaradi neplačevanja članarine, nato pa so jo decembra 2014 dokončno izločili iz članstva.

Komentarji