REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ko ima »gospodarstvo« prednost pred »babico«: Kako je »zahod« žrtvoval starejšo generacijo

Ko ima »gospodarstvo« prednost pred »babico«: Kako je »zahod« žrtvoval starejšo generacijoSo bili starejši prepuščeni koronavirusu?

Število na novo obolelih za koronavirusom se v zadnjih dnevih hitro niža.

»Starejši niso samo ranljiva skupina. So tudi ciljna skupina,« opozarja David Black.

Toda ob tem ne smemo pozabiti še na temno plat pandemije, ki se je razkrila v času koronavirusa v vseh evropskih družbah in tudi v ZDA - na številne smrti v domovih za ostarele.

Koronavirus se je pojavil v domovih za ostarele v Italiji, Avstriji, Sloveniji, Franciji, ZDA in še marsikje. Več kot polovica smrtnih žrtev v evropskih državah je bila prav v domovih za starejše.

Zgolj naključje?

»Starejši niso samo ranljiva skupina. So tudi ciljna skupina,« opozarja David Black v svojem zapisu na strani Bella Caledonia.

Britanska univerza LSE je ugotovila, da je v Italiji, Franciji, Irski, Španiji in Belgiji bilo med 42 in 57 odstotki žrtev v domovih za starejše.

Napaka je bila tudi v tem, ker so od domov za starejše zahtevali, da naj naredijo ločene oddelke za bolne. Zakaj? Zato, ker so bile bolnišnice pod pritiskom.

Napaka je bila tudi v tem, ker so od domov za starejše zahtevali, da naj naredijo ločene oddelke za bolne. Zakaj?

Zato, ker so bile bolnišnice pod pritiskom.

Toda brez medicinskega znanja osebje ni znalo ravnati tako, da se bolezen ne bi širila znotraj domov.

Prav tako niso imeli dovolj zaščitne opreme.

Kitajski diplomati so poročali, da so bili v Franciji domovi za starejše praktično »zapuščeni«, njihovi varovanci pa prepuščeni lakoti i umiranju, kar je sprožilo diplomatski spor med Kitajsko in Francijo.

V Italiji danes razkrivajo prave posledice »tihega masakra«, ki je prizadel starostnike.

Opustelo mesto Codogno v severni Italiji

V Srbiji, kjer so uspeli obdržati precej nizko število smrtnih žrtev na milijon prebivalcev je koronavirus naredil pravi pomor v domu za ostarele v Nišu, kjer predstojnik ni izvajal zapovedanih varnostnih ukrepov. Sedaj ga čaka obtožnica in bo verjetno do konca življenja za zapahi, toda to umrle ne bo vrnilo med žive.

Toda Srbija je z zelo strogo, popolno prepovedjo gibanja starejših od 65 (v mestih) ali 70 let (na podeželju) uspela obvarovati največje število upokojencev pred smrtjo.

V Španiji so vojaki našli veliko starejših celo mrtvih v posteljah v domovih za ostarele. Istočasno je osebje, ki je oskrbovalo več domov služilo za prenos virusa, hkrati pa starejši niso smeli imeti stik z družinami, kar je še poslabšalo njihovo stanje.

V Španiji so vojaki našli veliko starejših celo mrtvih v posteljah v domovih za ostarele. Istočasno je osebje, ki je oskrbovalo več domov služilo za prenos virusa.

Na Švedskem bi naj njihova politika poskrbela za starejše. Toda starejši so bili znova največje žrtve.

Nekoliko drugače je bilo v Sloveniji.

Neprestano smo poslušali številke, kako narašča število obolelih v različnih domovih za ostarele po državi. In medtem ko je oblast sprejemala številne druge ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa smo pogrešali učinkovito akcijo, kako preprečiti širjenje tam, kjer je bilo obolelih največ.

Preseliti obolele drugam ali jih pustiti v domovih, je bilo prav hamletovsko vprašanje, s katerim se je oblast, ki je navzven delovala odločno, spopadala več dni.

A nič ni pomagalo, številke smrtnih žrtev so naraščale, ukrepi pa so bili bolj gasilske narave.

Pahor z megafonom

Na Kitajskem so se zadeve lotili drugače in vse ogrožene, tudi v domovih za starejše hitro razselili ter preprečili vnos okužb v domove.

V nasvetih evropskim državam so strogo odsvetovali »mešanje« korona-bolnikov s tistimi brez okužb. Svetovali so posebne bolnišnice za prizadete s pandemijo Covid-19. Sami so nove bolnišnice celo zgradili.

Toda v Evropi so se države pokazale nesposobne za kaj podobnega.

Pri vsem skupaj morda ne gre zgolj za naključja in nesposobnost, ki se sedaj prikriva s propagando o velikih »uspehih« (tudi Slovenije) v boju proti smrtonosnemu koronavirusu, pač pa tudi za odnos do starejših v Evropi in ZDA, ki razkriva nekaj drugega – komajda prikrito prepričanje, da so se starejši že »naživeli«, da so »breme« družbe in da se nima smisla truditi glede njihove varnosti.

Če se dobro poglobimo v številke obolelih in umrlih v domovih za ostarele lahko vidimo, da niti slovenski vladi na tem področju ni uspelo najti ustreznega načina »boja«.

Na Kitajskem so se zadeve lotili drugače in vse ogrožene, tudi v domovih za starejše hitro razselili ter preprečili vnos okužb v domove.

Če bi DeSUS res zastopal interese starejših in upokojencev bi moral zaradi tega že zdavnaj dvigniti glas in zahtevati preiskavo – toda ker so del vladajoče koalicije, njihova predsednica Aleksandra Pivec pa celo ministrica, so seveda tiho.

Vse skupaj je zelo žalostno, da v vladi niso zmogli toliko volje, znanja ali preproste organizacijske sposobnosti, da bi krivulje o smrtnih žrtvah preusmerili navzdol.

»Tako deluje, kot da so starejše pustili na cedilu, rekoč, ah, saj so že stari in jim ne moremo več pomagati, dajmo raje na občinskih mejah nadzorovati gibanje ljudi. Žalostno,« je o tej zadevi zapisal Veso Stojanov.

Toda v ozadju je morda še nekaj več. Gre za odnos, ki ga zahodne države gojijo do mladosti, ki jo poveličujejo in do starostnikov, ki se pogosto zanemarjajo.

Debate o tem so se vodile tudi v ZDA, ob implementaciji zdravstvenega sistema Baracka Obame. Eden od arhitektov zakona ObamaCare je bil tudi dr. Ezekiel Emanuel, profesor z univerze Pensilvanija, ki je tudi brat Rahma Emanuela, vodje osebja predsednika Billa Clintona.

Emanuel je sedaj eden od najbolj izpostavljenih članov odbora, ki svetuje demokratskemu predsedniškemu kandidatu Joeu Bidnu.

In Ezekiel Emanuel je pristaš »racionirane« skrbi za starejše. Povedano preprosto – mož ne vidi veliko razlogov za pretirano zdravstveno skrb za vse, ki so stari nad 80 let.

Večina zdravstvenih sistemov sicer zavrača trditve, da »diskriminira« starejše, toda takšna »racionalizacija« se v praksi dogaja.

Pljučnica naj bi bila 'prijateljica starejših', ker jim pomaga, da se rešijo neprijetnih 'let propada.'

Leta 2014 je tedaj 57-letni židovski biotehnik v Atalanticu zapisal, da si želi živeti samo do 75 leta, kar je po njegovi oceni »optimalna« življenjska doba za Američane.

Ni sicer eksplicitno zagovarjal evgenike, vendar je trdil, da tisti, ki so v poznih 70-tih živijo manj polna, nekreativna življenja in da so zato lahke žrtve demence in bolezni.

Po njegovi oceni starejši v razvitih družbah živijo »predolgo« in postajajo »breme« zase in otroke.

Po njegovi oceni oskrbe tistim nad 75 leti sicer ni mogoče odrekati, toda od te točke naprej »podaljševanje življenja« naj ne bi več bilo cilj zdravstvenih ukrepov, navaja Haaretz.

Upokojenci na tečaju informatike Vir:Pixell

Prav tako je predlagal, da starejšim nad 75 let ni več potrebno, da se cepijo proti gripi, še posebej zato, ker bi v primeru pandemije lahko prišlo do pomanjkanja cepiva. Citiral je tudi nek starejši tekst, po katerem je pljučnica »prijateljica starejših«, ker jim pomaga, da se rešijo neprijetnih »let propada.«

V Britaniji je profesorica Margaret MacMillan prav na podoben način dejala, da tisti nad sedemdesetimi leti »niso produktivni člani družbe« in »niso nujni za zagon gospodarstva« ter da se morajo zato umakniti drugim, mlajšim.

Toda kdo ima pravico opraviti ta izbor?

Zakaj bi bil na primer slavni Sir David Attenborough, star 93 let, danes »manj vreden« kot Kim Kardashian, ki še ni stara niti 40 let?

Ali ni David Attenborough naredil več za cel planet, kot Kim?

Nekatere zvezne države ZDA so na podlagi takšne ideologije že zavestno žrtvovale svoje starejše.

Kot je v ZDA zapisal Washington Post, so v ZDA nekatere zvezne države na podlagi takšne ideologije že zavestno žrtvovale svoje starejše.

Guverner Texasa je na primer jasno povedal, da ga sicer še nihče ni poklical in dejal, da bi »kot starejši državljan« bil pripravljen tvegati svoje življenje za to, da se »ponovno odpre gospodarstvo« in »obdrži Amerika za ljubezen vaših otrok in vnukov,« ampak da bi on sam bil »takoj za« takšno menjavo.

Za podobno »menjavo« je bilo tudi veliko drugih, konservativnih politikov.

S to idejo se je poigraval tudi predsednik ZDA Donald Trump, ki je večkrat dejal, da »zdravilo ne sme biti hujše od bolezni« in nato celo podpiral protestnike, ki so se pričeli po ameriških mestih upirati pravilom socialnega distanciranja.

ZDA pa so prav zaradi takšnega odnosa najbolj okužena država sveta z največ smrtnimi žrtvami. In smrt tudi tu najbolj pogosto kosi med starejšimi.

Trump in koronavirus

Nekatere države v ZDA so pravila socialnega distanciranja uvedle samo občasno ali pa sploh ne.

In največji del ZDA, kjer so ta pravila uvedli v zelo ohlapni obliki ali pa sploh ne je, kot poroča Washington Post, »dom prebivalstva, ki je v povprečju starejše od nacionalnega povprečja.«

Ti »žepi« vključujejo predvsem kraje v območju »sončnega pasu« (Sun Belt).

Toda celo zavestno žrtvovanje starejših bi se lahko pokazalo za ekonomsko izgubo.

Celo kadar bi 'izbrali gospodarstvo pred babico' je to ne samo nemoralna, pač pa tudi kratkovidna izbira, kajti 'babica je gospodarstvo.'

Celo kadar bi »izbrali gospodarstvo pred babico« je to ne samo nemoralna, pač pa tudi kratkovidna izbira, kajti »babica je gospodarstvo.«

Kot ugotavlja Washington Post, Američani, starejši od 50 let predstavljajo 35 odstotkov prebivalstva, prinašajo pa 40 odstotkov BDP-ja ali 9 trilijonov dolarjev v letu 2018.

Prispevajo tudi 43 odstotkov davkov.

In starejši niso samo potrošniki, so tudi proizvajalci.

Starejših od 65 let je dvakrat več v delovni sili ZDA kot pred letom 2000 in predstavljajo 7 odstotkov delavcev.

Tistih starih 55 let in več je 27 odstotkov delovne sile.

Dvaindvajset odstotkov ljudi v gradbeništvu ZDA je starih 55 let ali več. Kmetje so stari v povprečju 58 let in več.

Žrtvovanje te generacije za ZDA, zaradi ponovnega zagona gospodarstva zato pomeni v dobrem delu tudi – škodovanje lastnemu gospodarstvu.

To pa ne velja samo za ZDA, pač pa tudi za druge države sveta.

Glede na »tihi masaker«, ki so ga države zahodne Evrope in ZDA zaradi slabih ukrepov dopustile v domovih za starejše, bi se zato morali spomniti misli Mahatme Gandija, ki je dejal, da »se prava vrednost vsake družbe pokaže v tem, kako skrbi za svoje najbolj ranljive člane

In kot kažejo podatki, so številne evropske države, med njimi pa tudi Slovenija, na tem testu humanosti zelo grdo padle.

Delite članek