četrtek, 12. december 2024 leto 29 / št. 347
Kmetijsko gozdarska zbornica za bolj učinkovito upravljanje z zvermi
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije poudarja, da je upravljanje z velikimi zvermi neučinkovito. Izpostavljajo, da se medved in volk pojavljata vedno bolj tudi na mejnih območjih, hitro se širi šakal, zato jih skrbi nameravana doselitev risov v Slovenijo.
Pri upravljanju medveda se po mnenju zbornice ne upošteva niti leta 2002 sprejeta strategije upravljanja z rjavim medvedom, ki določa območja glede na stopnjo varovanja na osrednje, robno, prehodno in območja izjemne prisotnosti.
Na zbornici ugotavljajo, da je medved stalno prisoten tudi na robnem in prehodnem območju, nemalokrat povzroča s svojo prisotnostjo probleme tudi na območju izjemne prisotnosti. Medved se torej širi na območja, kjer ga prej ni bilo ali pa se je včasih pojavil le izjemoma. Populacija se nedvomno povečuje in širi v prostoru.
Podoben trend je tudi pri volku. Najprej se je razširil na območje Primorske, zdaj se širi že na severno Primorsko in Gorenjsko, ravno tako proti vzhodu države.
Zaradi večanja populacij zveri in širjenja na nova območja prihaja do neizogibnih konfliktnih situacij, povečevanja škod, negotovosti in strahu med prebivalci, opozarjajo v zbornici.
Ob tem opozarjajo, da populaciji nista usklajeni s socialno nosilno zmogljivostjo okolja. "Populaciji sta preštevilčni, konfliktni in ju je treba zmanjšati na raven, ki bo omogočala strpno sobivanje z ljudmi, ki bo omogočala tudi čim manj konfliktov pri opravljanju dejavnosti na območju pojavljanja," so zapisali v sporočilu za javnost.
Spomnili so tudi na pojav šakala. Ta vrsta zveri, ki je k nam prišla z juga, se hitro širi, na zbornici beležijo tudi vse več škodnih dogodkov. Država še nima izoblikovane strategije upravljanja s to vrsto. Kot pojasnjujejo v zbornici, je po eni strani z uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob uvrščena med lovne vrste, po drugi strani pa jo še vedno ščiti zakon o ohranjanju narave. Tako za šakala še vedno ni možen odvzem, odškodnine za škodo, ki jo povzroča, pa še vedno plačuje država.
Zbornica poziva, naj se šakala prepozna kot neželeno vrsto, za katero je ustrezen le neomejen odvzem.
Prav tako niso naklonjeni nameravani doselitvi risov, oziroma ji nasprotujejo. Opozarjajo, da je na območju pojavljanja že tako veliko problemov z medvedi, volkovi in šakali. "Zdaj ris sicer res ne povzroča večjih problemov oz. škod, vendar bi se le te nedvomno povečale z povečanjem populacije. Slovenija je premajhna država, da bi jo lahko imeli za otok sredi Evrope, kjer bi se ohranjanju velikih zveri podrejale vse dejavnosti na območju pojavljanja," še dodajajo v zbornici.
Ob tem pa so dodali, da je zbornica sicer zagovornica ohranjanja biodiverzitete, ohranjanju ogroženih vrst, vendar morajo ukrepi varovanja upoštevati tudi ohranjanje podeželja in dejavnosti, ki se tam opravljajo.