Kmetijska zbornica »razočarana nad počasnostjo in ustreznostjo ukrepov, ki jih sprejema EU«

Na Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) smo se obrnili s prošnjo za komentar trenutno najbolj perečih zadev. V nadaljevanju lahko berete njihovo mnenje o projektu Magne, o (ne)uspehih vlade Mira Cerarja, o delovanju Evropske unije kot tudi o prihodnosti slovenskega kmetijstva ter gozdarstva.

Kakšno je mnenje zbornice glede načrtov pozidave kmetijskih zemljišč v Hočah za gradnjo lakirnice?

KGZS je v imenu svojih članov že decembra lani pozvala vlado, da pri umeščanju proizvodne cone Hoče - Slivnica v prostor izbere takšno lokacijo, ki ne bo posegala na najboljša kmetijska zemljišča. Predvidena izguba približno 75 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč za proizvodno cono na prvi pogled mogoče ni velika izguba, vendar v državi ni edina. Obeta se izguba najboljših zemljišč na območju Braslovč, še vedno so apetiti po najboljših kmetijskih zemljiščih na območju Slovenske Bistrice, z vsako uveljavitvijo prostorskih načrtov posameznih občin se dodatno izgubi desetine hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč.

Na KGZS podpiramo iskanje rešitev za nova delovna mesta, smo pa proti načinu, kako to počne vlada. Nad njenim ravnanjem smo močno zaskrbljeni, saj se spet posega po najboljših kmetijskih zemljiščih. V zadnjih petnajstih letih ne mine resna razprava o težavah v kmetijstvu, da se hkrati ne bi omenjala izguba kmetijskih zemljišč, predvsem najboljših. To dokazuje, da varovanje kmetijskih zemljišč v zadnjih dvajsetih letih ni bilo učinkovito. V zadnjih dvajsetih letih smo izgubili 103.080 hektarjev kmetijskih zemljišč. Če k temu dodamo še izgubljene površine, ki so bile namenjene njivam, vrtovom in trajnim nasadom, je to zelo zaskrbljujoče.

Ali menite, da trenutna vlada naredi dovolj za kmetijstvo in gozdarstvo? Kako ocenjujete njeno delo z delo predhodnih vlad?

KGZS je že konec julija 2014 poslala vladi (takrat še v nastajanju) 13 uresničljivih in za napredek kmetijstva ter podeželja nujnih ukrepov. Tri leta po tem lahko na KGZS rečemo, da so bile nekatere od naših zahtev uresničene oziroma se je na teh področjih začelo premikati na boljše, medtem ko nekatere težave in nedorečenosti še vedno ostajajo.

KGZS želi ostati proaktiven, dejaven in strokoven partner pri razvoju kmetijstva in gozdarstva, zato smo predlagali uresničljive ukrepe, ki so v pristojnosti države. Vsi ti ukrepi so bili in so še vedno usmerjeni v zagotavljanje ugodnih pogojev za tehnološki in ekonomski napredek kmetijstva ter podeželja.

Na uspešnost uresničevanja naših predlogov vladi je v veliki meri vplivalo tudi naše sodelovanje z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je potekalo dokaj usklajeno in z obojestranskim posluhom za iskanje rešitev za slovensko kmetijstvo.

Vsekakor pa nismo zadovoljni, da vlada ni upoštevala našega predloga o sodelovanju KGZS pri delu Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, da ni novih sektorskih verig, da so še vedno zastoji pri odpravljanju prezapletenih administrativnih postopkov, da še ni posebne davčne ureditve za dejavnosti na kmetijah in da se sanacija gozdov še vedno ne izvaja tako, kot je bilo mišljeno in predlagano tudi z naše strani.

Vlada ima v preostanku vladanja še vedno možnost, da tudi z upoštevanjem naših predlogov zagotovi stabilno in spodbujevalno davčno politiko za kmetijstvo in gozdarstvo. Od nje tudi pričakujemo, da se bo pravočasno in z ustreznimi ukrepi odzvala na otežene razmere na domačem in svetovnem trgu. S promocijo slovenske hrane in aktivno zemljiško politiko ter ukrepi socialne politike lahko vlada (tudi s pomočjo KGZS) zagotovi pogoje za obstanek in razvoj slovenskega podeželja.

Pravkar se je iztekel rok za podajo mnenja o prenovi področja kmetijske zemljiške politike. Kako bi vi uredili trenutno situacijo?

Tematika reforme kmetijske zemljiške politike je bila v zadnjih mesecih obravnavana na javnih tribunah po območnih enotah in strokovnih odborih KGZS. Glede na rezultate razprav je svet KGZS sprejel stališča glede osnovnih izhodišč reforme kmetijske politike in opredelil potrebne popravke. Med drugim se KGZS zavzema, da se model zemljiške politike nadgradi in ohrani način sistema potrjevanja poslov s strani države. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov naj postane ključni nosilec aktivne zemljiške politike v dobro kmetov, ki morajo imeti pri njegovem upravljanju ključno vlogo. Tako imenovani »status kmeta« je treba na novo opredeliti in ga postaviti prednostno pri nakupu kmetijskih zemljišč pred drugimi oblikami kmetijskih gospodarstev, državo in drugimi zainteresiranimi. Država naj aktivneje spodbuja postopke komasacije kmetijskih zemljišč in druge agrarne posege. Za nakup kmetijskih zemljišč naj bo opredeljen prednostni sistem v smeri ohranjanja in združevanja obdelovalnih površin. V zvezi z zakupom državnih kmetijskih zemljišč naj se ohrani obstoječi sistem ter se opredelili za nesprejemljivost izbiranja zakupnika na podlagi licitacije. Višina zakupnine naj temelji na donosnosti kmetijske proizvodnje in proizvodne sposobnosti kmetijskih zemljišč.

KGZS se je opredelil tudi za ohranitev obstoječega sistema zaščitene kmetije po uradni dolžnosti ter se zavzema za opredelitev spodnje in zgornje meje primerljivih kmetijskih površin.

Kako ste zadovoljni z delom slovenskih evropskih poslancev v Bruslju na Vašem področju?

Kmetijska gozdarska zbornica Slovenije je razočarana nad počasnostjo in ustreznostjo ukrepov, ki jih sprejema EU za rešitev krize v mnogih panogah v kmetijstvu. Prepričani smo, da bi aktivnejše in hitrejše ukrepanje veliko bolj pripomoglo k ureditvi razmer v kmetijstvu ne samo v Sloveniji, temveč v celi Evropi. Slovenija je ena od držav Evropske unije in neločljivo povezana z njenim celotnim trgom, zato parcialni ukrepi samo za eno državo zagotovo ne bi pripomogli k ureditvi razmer.

V tem času se je pokazalo, da preveč liberalni model skupne kmetijske politike na dolgi rok Sloveniji prinaša več slabega kot dobrega in da se to pozna pri lokalni proizvodnji ter na ekonomskem položaju celotnega kmetijstva. Zato smo v razpravah pri prenovi Skupne kmetijske politike velik poudarek dali krepitvi tržnih mehanizmov za hitrejše ukrepanje ob tovrstnih krizah. Na kratki rok pa pričakujemo hitrejši odziv Evrope in primernejše ukrepe. Težave namreč nima samo Slovenija, temveč se je v njih znašla celotna Evropa. Od evropskih poslancev (tudi slovenskih) pričakujemo, da bodo delovali v tej smeri.

Kje vidite prihodnost za slovensko kmetijstvo in za gozdarstvo?

Državni zbor je leta 2011 sprejel resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo si hrano za jutri«. V njej so opredeljeni tudi Strateški cilji razvoja slovenskega kmetijstva in proizvodnje hrane. S takšno politiko vlade in občin obstaja bojazen, da najpomembnejšega cilja, ki je (citiramo) »Zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane«, ne bomo dosegli.

S trenutnim stanjem v kmetijstvu ne moremo biti zadovoljni, saj imamo opravka s padcem cen kot posledice vrste zunanjih in notranjih dejavnikov. Med sektorji, ki so najbolj na udaru, sta zagotovo mlečni in mesni sektor (znotraj tega predvsem reja prašičev). Velik vpliv na dohodkovni položaj bo imela tudi letošnja pozeba v sadjarstvu in vinogradništvu.

Nadaljevanje prestrukturiranja kmetijstva bo povzročilo večji razvoj kmetij, ki bodo tržno usmerjene. Na teh kmetijah bodo lastniki potrebovali več specializiranega znanja. Prav tako vpliv na dohodek iz naslova ukrepov kmetijske politike ne bo tako velik, kot je sedaj. Zaradi dosedanjega razvoja in podpor iz ukrepov kmetijske politike smo uspeli ohraniti čisto okolje, vodo, naravo in biodiverziteto (raznolikost), kar nam zavidajo druge kmetijsko bolj razvite države. Ker pa hkrati tudi zaradi naravnih danosti nismo dovolj razvili konkurenčnega kmetijstva, nas vsaka kriza na mednarodni ravni še toliko bolj globoko prizadene.

Ker imamo za vsesplošno intenzivno kmetovanje izrazito neugodne naravne pogoje, bo razvoj vedno dvosmeren tudi v smeri izkoriščanja naravnih danosti, ob hkratnem razvoju dopolnilnih dejavnosti, kratkih dobavnih verig in neposredni prodaji v povezavi s turizmom in lokalno podprtim razvojem.